Neferefrejeva piramida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Neferefrejeva piramida

Netjeri-bau-Nefer-ef-Ra[1]
Božanska je Neferefrejava Ba[2]
ali
Božanska je Neferefrejeva moč[3]
Abousir Neferefre 01.jpg
Temelji piramide in ruševine pogrebnega templja
Neferefrejeva piramida se nahaja v Egipt
Neferefrejeva piramida
Lega Neferefrejeve piramide v Egiptu
Koordinati29°53′38″N 31°12′06″E / 29.89389°N 31.20167°E / 29.89389; 31.20167
LokacijaAbusir,
Egipt Egipt
OblikovalecNeferefre
Tipnedokončana prava piramida, predelana v mastabo
Materialapnenec
Dolžina65 m
Širina65 m
Višina~7 m[4]
Zaključek gradnje2460–2455 pr. n. št.[5]
Posvečeno Neferefre, Peta dinastija

Neferefrejeva ali Raneferefova piramida je nodoknčana egipčanska piramida iz Pete dinastije na nekropoli v Abusirju, Egipt. Po prezgodnji smrti faraona Neferefreja je bila nedokončana gradnja predelana v mastabo in postala grobnica pokojnega faraona. Piramido so kasneje razdejali, piramidni kompleks pa so Neferefrejevi nasledniki razširili in obnovili Neferefrejev pogrebni tempelj.[6][7]

Neferefrejeva piramida v hieroglifih
<
N5F35I9
>R8D21G30O24
[8]
Nṯr.j-b3w-nfr-f-Rˁ[9]
Netjeri-bau-Nefer-ef-Ra
Božanska je Neferefrejeva Ba[2]
ali
Božanska je Neferefrejeva moč[3]

Egiptologi se za piramido sprva niso menili. Prve oglede je opravil pruski egiptolog in jezikoslovec Karl Richard Lepsius (1810-1884) in piramido imenoval Lepsius XXVI, prave raziskave pa je začela skupina čeških raziskovalcev s Karlove univerze v Pragi pod vodstvom Miroslava Vernerja leta 1974. Odkrila je papiruse in kipe, ki so dali pomembne informacije o kratko vladajočem faraonu Neferefreju. Piramida se je imenovala nTri bAw nfrf ra – Božanska je Neferefrejeva moč. Piramidni kompleks leži jugozahodno od piramide Neferirkare Kakaija in zahodno od piramide kraljice Kentkaus II. Piramidni kompleks je najbolj južen na Abusirski nekropoli. Osnovnici piramide sta merili 65 m, zato je bila druga najmanjša piramida faraonov Starega kraljestva. Namanjša je bila Unasova piramida. Na piramidnem kompleksu je bil tudi pogrebni tempelj Svetišče noža in sončev tempelj. Kompleks je bil obdan z velikim krožnim obzidjem.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Budge 1920, str. 921.
  2. 2,0 2,1 Arnold 2003, str. 159.
  3. 3,0 3,1 Verner 2001d, str. 304.
  4. Verner 2001d, str. 306.
  5. T. Schneider: Lexikon der Pharaonen, Deutscher Taschenbuchverlag, 1996, str. 261–262.
  6. Verner 1999, str. 336–345.
  7. Lehner 1997, str. 146–148.
  8. Verner 2001d, str. 301.
  9. Budge 1920, str. 921.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Arnold, Dieter (2003). The Encyclopaedia of Ancient Egyptian Architecture. London: I.B Tauris & Co Ltd. ISBN 1860644651. 
  • Budge, Ernest Alfred Wallis (1920). An Egyptian hieroglyphic dictionary: with an index of English words, king list, and geological list with indexes, list of hieroglyphic characters, coptic and semitic alphabets, etc. 2. London: J. Murray. OCLC 636043200. 
  • Lehner, Mark (1999). "pyramids (Old Kingdom), construction of". V Bard, Kathryn. Encyclopedia of the archaeology of ancient Egypt. London; New York: Routledge. str. 778–786. ISBN 978-0-203-98283-9. 
  • Verner, Miroslav (1994). Forgotten pharaohs, lost pyramids: Abusir (PDF). Prague: Academia Škodaexport. ISBN 978-80-200-0022-4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2011-02-01. 
  • Verner, Miroslav (2001d). The Pyramids: The Mystery, Culture and Science of Egypt's Great Monuments. New York: Grove Press. ISBN 9780802117038.