Pojdi na vsebino

Navadno tevje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Navadno tevje

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Apiales
Družina: Apiaceae (kobulnice)
Poddružina: Saniculoideae
Rod: Hacquetia
Vrsta: H. epipactis
Znanstveno ime
Hacquetia epipactis
(Scop.) DC., 1830
Sinonimi

Navadno tevje (starinsko tudi rumenkulja,[1] znanstveno ime Hacquetia epipactis) je gozdna rastlina iz družine kobulnic.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Rastlino je leta 1772 prvi opisal Joannes Antonius Scopoli pod bazionimom Astrantia epipactis. Najdlje časa veljavno ime Hacquetia epipactis je leta 1830 objavil Augustin Pyramus de Candolle. Rod Hacquetia, katerega edina vrsta je tevje, se imenuje v čast zdravnika in botanika Balthasarja Hacqueta.[2][3]

Novejše molekularne analize so pokazale, da je rod »Hacquetia« v resnici ugnezden znotraj rodu Sanicula, tevje pa prepoznale kot ozko sorodno navadnemu ženiklju.[3]

Botanična ilustracija

Tevje je zelnata trajnica, ki doseže višino 10–25 centimetrov. Iz vodoravne korenike izrašča eno do dve nerazvejeni stebli, pri dnu oviti v opnasti listni nožnici.[2]

Navidezni cvetovi so v resnici socvetja – enostavni kobuli, ki jih obdajajo mnogo večji ogrinjalni listi (običajno 5 ali 6). Na obodu kobula so pecljati moški cvetovi, skoraj ali popolnoma sedeči cvetovi v sredini pa so dvospolni. Čašni listi so precej veliki in zašiljeni. Venčni listi so narobesrčasti in dolgi 1,5 milimetra. Plod je dvodelni pokovec.[2][3]

Sočasno s socvetji ali po njih poženejo tudi listi, ki rastejo na dolgih trirobih pecljih in so trikrat ali redkeje petkrat dlanasto deljeni. Listni segmenti so plitvo krpati in v zgornji polovici nazobčani.[2][3]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Tevje raste na dveh ločenih območjih v Evropi. Eno območje razširjenosti sega od severovzhodne Italije prek Slovenije, južne Avstrije in osrednje Hrvaške do skrajnega zahoda Bosne. Drugo, manjše, je v Karpatih in obsega češko Moravsko, Slovaško in južno Poljsko. Areala sta medsebojno oddaljena vsaj 250 kilometrov.[4]

V Sloveniji je tevje splošno razširjeno od nižin do montanskega pasu. Manj ga je Julijskih Alpah in na severovzhodu države, na Obali pa ga ni.[5][6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Nedeljsko branje: Tevje«. Delo. 14. april 2012.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Hegi, Gustav (1965). Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Bd. V, 2. Teil. München: Carl Hanser Verlag.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Carolina I. Calviño, Stephen R. Downie (2007). »Circumscription and phylogeny of Apiaceae subfamily Saniculoideae based on chloroplast DNA sequences«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 44, 1: 175–191. doi:10.1016/j.ympev.2007.01.002.
  4. Wraber, Tone (april 1997). »Rastlina meseca aprila: Tevje - nenavadna kobulnica domačih gozdov«. Proteus. Zv. 59/8. str. 385–386. COBISS 8107225.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 2007. ISBN 978-961-251-026-8.
  6. Jogan, Nejc (2001). Gradivo za Atlas flore Slovenije. Ljubljana: Center za kartografijo favne in flore. ISBN 961-90512-1-1.