Navadni koprivovec
| Navadni koprivovec | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Risba koprivovca prof. dr. Otta Wilhelma Thoméja v knjigi Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz iz 1885 (Gera, Nemčija)
| ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Celtis australis (navadni koprivovec) L. |
Navadni koprivovec (znanstveno ime Celtis australis) je listopadno drevo, izvirajoče iz južne Evrope, severne Afrike in male Azije, čeprav gojeno kot okrasno drevo raste tudi zunaj Sredozemlja v krajih s prehodnocelinskim podnebjem; v Anglijo je bila vrsta prinesena 1796.[1] Za vrsto je značilno gladko sivo lubje ter koščičasti užitni moknati plodovi. Navadni koprivovec je simbolno drevo Istre: zaradi njegove suholjubnosti, estetskih alstnosti in sence, ki jo daje, je priljubljen v istrskih drevoredih.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Slovensko znanstveno ime se nanaša na obliko listov, ki so podobni koprivovim. Motivacija je enaka kot v srbski besedi копривић (koprivić) ali angleški nettle tree. Srbski izrazi коштела (koštela), кошћела (koščela), костјела (kostjela) se nanašajo na razmeroma veliko koščico v notranjosti ploda. Angleški izraz honeyberry nakazuje na sladke plodove.
Galerija[uredi | uredi kodo]
-
C. australis, primerek posajen 1550, Fox-Amphoux, Francija. -
Cvet od koprivovca -
Celtis australis - jesensko listje -
Celtis australis
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hillier Nurseries Ltd. (1977). Hilliers' Manual of Trees & Shrubs, 4th edition, p.70. David & Charles, Newton Abbott, UK. ISBN 0-7153-7460-5
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Slađana Praća: Prehranske ter fizikalno-kemijske lastnosti plodv navadnega koprivovca (Celtis australis) : Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2006. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_praca_sladana.pdf