Pojdi na vsebino

Natrijev dikromat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Natrijev dikromat.
Imena
IUPAC ime
Sodium dichromate
Druga imena
Chromic acid, (H2Cr2O7), disodium salt
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.031.070
EC število
  • 234-190-3
RTECS število
  • HX7750000
    HX7750000 (dihydrate)
UN število 3288
  • InChI=1S/2Cr.2Na.7O/q;;2*+1;;;;;;2*-1
    Key: KIEOKOFEPABQKJ-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/2Cr.2Na.7O/q;;2*+1;;;;;;2*-1/rCr2O7.2Na/c3-1(4,5)9-2(6,7)8;;/q-2;2*+1
    Key: KIEOKOFEPABQKJ-RXLKZJBDAW
  • [Na+].[Na+].[O-][Cr](=O)(=O)O[Cr]([O-])(=O)=O
Lastnosti
Na2Cr2O7
Molska masa 261.97 g/mol (anhydrous)
298.00 g/mol (dihydrate)
Gostota 2.52 g/cm3
Tališče 356.7 °C
dehydrates at 100 °C
Vrelišče decomposes 400 °C
730 g/L at 25 °C
Nevarnosti
Oxidant (O)
Carc. Cat. 2
Muta. Cat. 2
Repr. Cat. 2
Very toxic (T+)
Harmful (Xn)
Corrosive (C)
Dangerous for the environment (N)
R-stavki (zastarelo) Predloga:R45, Predloga:R46, Predloga:R60, R61, R8, R21, R25, R26, R34, Predloga:R42/43, R48/23, R50/53,
S-stavki (zastarelo) S53, (S45), S60, (S61)
NFPA 704 (diamant ognja)
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
50 mg/kg
Sorodne snovi
Drugi anioni Sodium chromate
Sodium molybdate
Sodium tungstate
Drugi kationi Potassium dichromate
Ammonium dichromate
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Natrijev dikromat je kemijska spojina s formulo Na2Cr2O7. Ampak po navadi je sol vzeta kot dihidrat Na2Cr2O7*2H2O. Skoraj vsa kromirana ruda je izdelana preko pretvorbe v natrijev dikromat. Na ta način je letno proizvedenih mnogo milijonov kilogramov natrijevega dikromata.[1] Glede na reaktivnost in videz sta si natrijev dikromat in kalijev dikromat zelo podobna. A je natrijeva sol približno dvajsetkrat bolj topna v vodi kot kalijeva sol (49 g/L pri 0C.) in tudi njena ekvivalentna teža je manjša, kar je pogosto zaželeno.[2]

Pridelava

[uredi | uredi kodo]

Natrijev dikromat je v velikem obsegu ustvarjen iz rud, ki vsebujejo kromove(III) okside. Ruda je zavarovana z bazo, običajno natrijevem karbonatom, pri približno 1000 .C in v prisotnosti zraka (vir kisika):

2 Cr2O3 + 4 Na2CO3 + 3 O2 --> 4 Na2CrO4 + 4 CO2

Ta korak kromu daje topnost in mu omogoča, da se ekstrahira v vročo vodo. Na tej stopnji so druge sestavine rude, kot so aluminij in železne spojine, slabo topne. Zakisljevanje dobljenega vodnega ekstrakta z žveplovo kislino ali ogljikovo kislino omogoča dikromat, ki je izoliran pri dihidratu s kristalizacijo. Ker je krom(VI) toksičen, še posebej kot prah, so take tovarne podvržene strogim pravilom. Na primer, odplaka s takih rafinerij je obdelana z reducenti, da povrne ves krom(VI) v krom(III), ki predstavlja manjše tveganje za okolje. Raznoliki hidrati te soli so poznani, rangirani z dekahidratom pod 19.5 C. (CAS# 13517-17-4) kot tudi heksa-, tetra-, in dihidrati. Pod 62.C te soli spontano izgubijo vodo, da dajo brezvodni material.

Reakcije

[uredi | uredi kodo]

Dikromat in soli kromatov so oksidanti. Za strojenje usnja je natrijev dikromat najprej zmanjšan z žveplovim dioksidom.

V območju organskih sintez [2] ta spojina oksidira benzilne in alilne C-H vezi v karbonilne derivate. Na primer, 2,4,6-trinitrotoluen je oksidiran v ustrezno karboksilno kislino.[3] Podobno je 2,3-dimetilnaftalin oksidiran z Na2Cr2O7 v 2,3-naftalindikarboksilno kislino.[4]

Sekundarni alkoholi so oksidirani v ustrezne ketone, npr. mentol v menton;[5] dihidroholesterol v holestanon :[6] 3 R2CHOH + Cr2O7 2- + 2 H+ --> 3 R2C=O + Cr2O3 + 4 H2O

Nanašujoč na kalijevo sol, je glavna prednost natrijevega dikromata v večji topnosti v vodi in polarnih topilih kot je ocetna kislina.

Varnost

[uredi | uredi kodo]

Kot vse šestvalentne kromove spojine tudi natrijev dikromat velja za nevarnega. Je tudi poznan karcinogen [7].

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Gerd Anger, Jost Halstenberg, Klaus Hochgeschwender, Christoph Scherhag, Ulrich Korallus, Herbert Knopf, Peter Schmidt, Manfred Ohlinger, "Chromium Compounds" in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, Weinheim, 2005.
  2. 2,0 2,1 Freeman, F. "Sodium Dichromate" in Encyclopedia of Reagents for Organic Synthesis (Ed: L. Paquette) 2004, J. Wiley & Sons, New York. DOI: 10.1002/047084289.
  3. Clarke, H.T.; Hartman, W.W. (1941). »2,4,6-Trinitrobenzoic Acid«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 1, str. 543
  4. Friedman, L. (1973). »2,3-Naphthalenedicarboxylic Acid«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 5, str. 810
  5. Sandborn, L.T. (1929). »l-Menthone«. Org. Synth. Zv. 9. str. 59.; Coll. Vol., zv. 1, str. 340
  6. Bruce, W.F. (1941). »Cholestanone«. Org. Synth.; Coll. Vol., zv. 2, str. 139
  7. ILO 1369 - Sodium Dichromate