Narodni park Saltfjellet-Svartisen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Narodni park Saltfjellet–Svartisen
IUCN kategorija II (narodni park)
V parku so koče in pohodniške poti; Bjellåvasstua v severovzhodnem delu blizu Bjellåvatneta
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Saltfjellet–Svartisen
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Saltfjellet–Svartisen
LokacijaNordland, Norveška
Bližnje mestoMo i Rana in Bodø
Koordinati66°36′N 14°11′E / 66.600°N 14.183°E / 66.600; 14.183Koordinati: 66°36′N 14°11′E / 66.600°N 14.183°E / 66.600; 14.183
Površina2192 km²
Ustanovitev1989
UpravaNorveški direktorat za upravljanje z naravo

Narodni park Saltfjellet-Svartisen (norveško Saltfjellet–Svartisen nasjonalpark) je četrti največji narodni park na Norveškem. Spada v občine Beiarn, Meløy, Rana, Rødøy, Saltdal in Bodø v okrožju Nordland.

Park je bil ustanovljen leta 1989 z namenom ohranjanja in varovanja čudovitega in skoraj nedotaknjenega gorskega sveta z rastlinskimi in živalskimi vrstami ter geološkimi razmerami. Skupaj z naravnima rezervatoma Gåsvatnan in Saltfjellet ter naravnima rezervatoma Storolia in Blakkådalen tvori park veliko varstveno območje.

Geografija, pokrajina in geologija[uredi | uredi kodo]

Koča Bjellåvasstua v Saltfjelletu

Saltfjellet-Svartisen ima zelo raznoliko pokrajino.[1] Od Nordfjorda na zahodu se park razteza preko 1500 m visokih gora in ledenikov do rodovitnih rečnih dolin in odprtih planot na vzhodu. V zahodnem delu parka je 370 km² velik ledenik Svartisen, ki je zaradi taljenja ledenikov v zadnjih desetletjih pravzaprav razpadel na dva ločena ledenika. Nekateri ledeniški jeziki segajo vse do Norveškega morja. Na vzhodu park vključuje gorsko verigo Saltfjell. Tam je tudi najvišja gora v narodnem parku, 1751 m visoka gora Ørfjellet. Arktični krog poteka južno od parka.

Prevladujoča kamnina, zlasti v središču parka, je apnenec, zato so tam tudi številne kraške jame.

Flora in favna[uredi | uredi kodo]

Obstaja naravna severna in južna meja za številne rastlinske vrste vzdolž arktičnega kroga in s tem tudi v parku. To skupaj z apnenčastimi tlemi zagotavlja bujno rastlinstvo. Verjetno najredkejši rastlini v parku sta laponski rododendron (Rhododendron lapponicum) in alpska velesa (Dryas octopetala).

Ris in rosomah živita po vsem parku, medtem ko losi živijo predvsem v dolinah parka.

Dediščina[uredi | uredi kodo]

Najstarejše najdbe samijskih naselij segajo v 9. stoletje. Najdeni so bili ostanki svetišč, pasti in ograj. Reja severnih jelenov se v parku izvaja že od 16. stoletja, vendar predvsem v Lønsdalnu.

V nekaterih gorskih dolinah so našli ostanke manjših kmečkih naselij iz 19. stoletja. Televerket je leta 1867 po stari cesti med Rano in Saltenom položil telefonsko linijo.

Turizem in administracija[uredi | uredi kodo]

V parku so številne označene pohodne poti in skupno 15 planinskih koč s prenočišči. Nordland nasjonalparksenter je v Storjordu med narodnima parkoma Saltfjellet-Svartisen in Junkerdal ter služi kot informacijsko središče za vse narodne parke v okrožju Nordland.

Od leta 2007 se razmišlja o razširitvi narodnega parka.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Store norske leksikon. »Saltfjellet-Svartisen nasjonalpark« (v norveščini). Pridobljeno 13. decembra 2011.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Saltfjellet. Svartisen. Utgitt av Rana Turistforening, Bodø og Omegns Turistforening og Bodø og Omegns Bre-, Tinde- og Grottegruppe, 1982. ISBN 82-991189-0-5.
  • Loyd Villmo. «Saltfjellet» I: Den norske turistforenings årbok 1969.
  • Leif Ryvarden. Saltfjellet-Svartisen og Junkerdal. Gyldendal, 2008. (Norges nasjonalparker). ISBN 978-82-05-37901-5.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]