Narodni park Hortobágy—Puszta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Narodni park Hortobágy—Puszta
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Hortobagy-ziehbrunnen.jpg
Države Madžarska
Tip Kulturni
Kriterij iv, v
Referenca 474
UNESCO regija Srednja Evropa
Zgodovina vpisa
Vpis 1999 (23. zasedanje)
Položaj parka na karti Madžarske

Hortobágy [ˈhortobaːɟ]) je 800 km² velik narodni park na vzhodnem Madžarskem z bogatim ljudskim izročilom in kulturno zgodovino. Park je del Velike madžarske nižine (madžarsko Alföld). Ustanovljen je bil leta 1973 kot prvi madžarski narodni park in bil leta 1999 vpisan na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.[1] Hortobágy je največje madžarsko zaščiteno območje in največje polnaravno travišče v Evropi.[2]

Do nedavnega se je domnevalo, da je alkalna stepa nastala v srednjem veku zaradi goloseka ogromnih gozdov, kateremu je sledilo urejanje toka reke Tise. Posledica teh posegov je sedanji videz pokrajine in pH zemlje. Hortobágy je seveda mnogo starejši. Alkaljenje zemlje se je začelo pred deset tisoč leti, ko je Tisa našla pot skozi Veliko madžarsko nižino in odrezala mnogo vodnih tokov od njihovih izvirov v gorah na severu. Proces so dokončale divje živali, ki so se pasle po koncu ledene dobe, katerim so sledile domače živali.[3]

Največje znamenitosti parka so most z devetimi loki, tradicionalni vodnjaki z dvigalom v obliki črke T in občasno fatamorgana. Del narodnega parka je rezervat temnega neba.[4]

Hortobágy ima tudi svojo negativno stran, ker so madžarski stalinisti tja pošiljali svoje politične nasprotnike na prisilno delo, zlasti v obdobju Informbiroja (1947-1955).

Flora in favna[uredi | uredi kodo]

Hortobágy je stepa, na kateri se pod nadzorom pastirjev pasejo madžarsko sivo govedo, ovce racka, vodni bivoli in konji. Park je habitat različnih živalskih vrst, vključno s 342 vrstami ptičev. Med v parku gnezdeče redke ptice spadajo rdečenogi sokol, skalni škurh, velika droplja in barska trstnica. Področje je pomembna vmesna postaja ptic selivk, zlasti navadnih žerjavov, deževnikov in malih beločelih gosi.[5]

Hortobágy je tudi središče za vzrejo goveda taurus, enega od poskusov, da bi iz domačega goveda ponovno vzgojili zobra.[6][7]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hortobágy National Park - the Puszta. UNESCO World Heritage Centre. UNESCO. Pridobljeno 21. junija 2010.
  2. ^ Világörökség Bizottság, 26.
  3. ^ Hortobágy National Park, The Hungarian Puszta (PDF). Nomination file for inscription of the Hortobágy National Park to the World Heritage List. Ministry for Environment and Regional Policy, Republic of Hungary. 1999. str. 4–5. Pridobljeno 21. junija 2010.
  4. ^ Hortobágy National Park (Hungary). darksky.org. Pridobljeno 18. oktobra 2016.
  5. ^ Lengyel S, Tar J, Rózsa L (2012). Flock size measures of migrating Lesser White-fronted Geese Anser erythropus (pdf). Acta Zoologica Academiae Scientiarum Hungaricae 58: 297–303.
  6. ^ Margret Bunzel-Drüke. Projekt Taurus – En økologisk erstatning for uroksen. Prevod iz danščine Karsten Thomsen. Lohne: ABU 2004; Århus: Nepenthes, 2005. Pridobljeno 26. novembra 2013.
  7. ^ Waltraut Zimmermann, Lydia Kolter, Istvan Sandor. Naturschutzprojekt Hortobágy – Jahresbericht 2003. Zeitschrift des Kölner Zoo 2004. Pridobljeno 26. novembra 2013. (v nemščini).

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Gorman, Gerard (1996). The Birds of Hungary. Helm (A&C Black) London, UK. ISBN 0-7136-4235-1.