Na otčevem grobu

Na otčevem grobu je Kettejev sonet, ki je izšel v pesniški zbirki Poezije leta 1900 (ur. Anton Aškerc).

Besedilo[uredi | uredi kodo]

Povedi, mračni me grobar, s seboj

na zeleni, na senčni grob njegov,

kjer križ železen, kamenit je krov,

pod njim uživa otec svet pokoj.

Ah, dobro ti je tukaj, otec moj!

A jaz potujem pot ti negotov

brez smotra, brez prijateljev, drugov,

brez sreče, sam, a z dušoj žalostnoj.

Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj

o svetski sreči, otec? Sen je, sen!

Življenje je sovraštvo, večen boj …

Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj,

ne želel bi ti spet iz groba ven.

Le spavaj, spavaj, srečni otec moj.

Slovarček[uredi | uredi kodo]

grobar – kdor koplje grobove
otec (star.) – oče
pokoj (knjiž.) – stanje brez hrupa, ropota; mir (leči k večnemu pokoju = umreti)
smoter – kar se hoče doseči s prizadevanjem; cilj
drug (star.) – tovariš, prijatelj
svetski (knjiž.) – svetovljanski
sen (knjiž.) – spanje, spanec
spavati (star.) – spati

Vsebinska analiza[uredi | uredi kodo]

Pesem je izpovedna ali lirska, saj govori o pesnikovih čustvih in mišljenju. Dogaja se na grobu Kettejevega očeta, v času po njegovi smrti.

Prva kitica[uredi | uredi kodo]

Pesnik nagovori grobarja, naj ga pelje na grob svojega očeta. Očetov grob je senčen, s kamnitim krovom in železnim križem.

Druga kitica[uredi | uredi kodo]

Pesnik omeni, kako lepo se ima oče, ker mu ni več treba hoditi po poti življenja in je lahko brez skrbi. Nato mu potoži, da sam v življenju nima ciljev, prijateljev, niti tovarišev. Da nima sreče in da težko pot življenja premaguje sam s svojo žalostno dušo.

Tretja kitica[uredi | uredi kodo]

Pesnik se sprašuje, kje je sreča v življenju, ki mu jo je oče nekdaj obljubljal ter da je on ne najde. Svoje žalostno življenje primerja s sovraštvom in večnim bojem.

Četrta kitica[uredi | uredi kodo]

Pesnik izpove očetu, kako ga je imel rad in kako ga ima sedaj, vendar kljub temu da je sam v življenju, si ne želi, da bi oče prišel nazaj. Na koncu pa mu še zaželi miren spanec.

Oblikovna analiza[uredi | uredi kodo]

Pesem je napisana v obliki soneta. Ima dve kvartini^[1] ter dve tercini^[2]. Rima je v prvih dveh kiticah oklepajoča (abba)^[3], v drugih dveh pa prestopna (abc abc)^[4].

Pesniška sredstva[uredi | uredi kodo]

okrasni pridevki: križ železen, senčni grob ...
ponavljanje: Brez smotra, brez prijateljev, drugov, brez sreče ...
podvojitev: Le spavaj, spavaj, srečni otec moj ...
nagovor: Povedi, mračni me grobar …
retorično vprašanje: Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj o svetski sreči, otec?
vzklik: Ah!

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

↑ Kitica, sestavljena iz štirih verzov ali vrstic
↑ Kitica, sestavljena iz treh verzov ali vrstic
↑ Vsaka črka predstavlja dvojico besed, ki se med seboj rimata: a - seboj, b - njegov, b - krov, a - pokoj
↑ Vsaka črka predstavlja dvojico besed, ki se med seboj rimata: a - nekdaj, b - sen, c - boj, a - znaj, b - ven, c - moj

Viri[uredi | uredi kodo]

Kette, Dragotin. 1907. Poezije. Ljubljana : L. Schwentner.
HONZAK, Mojca, MEDVED UDOVIČ, Vida, MOHOR, Miha, PIRIH, Nataša. 1999. Skrivno življenje besed, berilo za 9. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

[1] Kitica, sestavljena iz štirih verzov ali vrstic

[2] Kitica, sestavljena iz treh verzov ali vrstic

[3] Vsaka črka predstavlja dvojico besed, ki se med seboj rimata: a - seboj, b - njegov, b - krov, a - pokoj

[4] Vsaka črka predstavlja dvojico besed, ki se med seboj rimata: a - nekdaj, b - sen, c - boj, a - znaj, b - ven, c - moj

[1]

[2]

[3]

[4]