Māra Zālīte

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Māra Zālīte
Portret
Rojstvo18. februar 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1] (72 let)
Krasnojarsk
NarodnostLatvijka
Državljanstvo Sovjetska zveza
 Latvija
IzobrazbaUniverza Latvije
Poklicpesnica, dramatičarka, javna osebnost, pisateljica, besedilopiska
ZakonciJānis Ķuzulis (poročena od 1979)
NagradeRed treh zvezd

Māra Zālīte, latvijska pisateljica,[2] kulturna delavka, * 18. februar 1952, Krasnojarsk

Literarni opus Mare Zalite vključuje poezijo, eseje, drame, dramo, prozo in librete. Pogosto se ukvarja z zgodovinskimi problemi in simboliko, ki zrcali mitologijo, kulturo in ljudi Latvije. Njena dela so bila prevedena v številne jezike, tako v ruščino, angleščino, nemščino, švedščino, estonščino in francoščino.[3]

Prva dela je objavila v začetku sedemdesetih let. V osemdesetih letih se je Zālīte usmerila k pisanju dramskih tekstov, pisanju libretov za muzikale in besedilom za rock opere. Njena dela so uglasbili številni ugledni latvijski umetniki, kot sta Raimonds Pauls in Jānis Lūsēns.[4] Pisateljica je dobila številne literarne nagrade in državna priznanja, med drugim red treh zvezd. Velja za eno največjih osebnosti latvijske družbe.[5] Njeno prvo prozno delo – avtobiografski roman Pet prstov (2013) – je naletelo na široko priznanje tako bralcev kot članov pisateljske skupnosti.[6][7]

Zgodnja leta[uredi | uredi kodo]

Māra Zālīte se je rodila v mestu Krasnojarsk v Sibiriji (Rusija), kamor so leta 1941 izgnali njeno družino.[8] 4 leta in pol otroštva je preživela v Krasnojarsku v Sibiriji, do jeseni 1956, ko so njeni starši dobili dovoljenje, da se vrnejo domov v Latvijo. Preostanek otroštva je preživela v Slampes Kalna Ķivuļi.[9] Zālīte je obiskovala osnovno in srednjo šolo v osnovni šoli Slampes.[10]

Kariera[uredi | uredi kodo]

Māra Zālīte je diplomirala na šoli za šport Murjāņi (1970) in na Filološki fakulteti Latvijske univerze (1975) (nekdanja državna univerza). Med letoma 1974 in 1989 je Zālīte delala kot tehnična sodelavka v Latvijski zvezi pisateljev, kot vodja Studija novih pisateljev in kot svetovalka za poezijo pri reviji Liesma. Leta 1989 je postala glavna urednica založbe in revije Karogs, kjer je delala do leta 2000, ko je postala predsednica Latvijskega združenja avtorjev (AKKA / LAA) (2000-2008).[11] Māra Zālīte je bila tudi članica mestnega sveta reda treh zvezd (1999–2006),[12] predsednica Državne jezikovne komisije (2002–2004)[13] in tudi članica združenja odlikovanih[14] (2006–2007).[15]

Je tudi članica upravnega odbora Nacionalne knjižnice (od leta 1998),[16] častna članica Akademije znanosti[17] in ena od 14 ustanoviteljev fundacije Koknese (od leta 2005).[18]Zālīte je prejela odlikovanje Reda treh zvezd, spominsko medaljo barikad in več literarnih nagrad.[19]

Družina[uredi | uredi kodo]

Māra Zālīte je poročena z Jānisom Ķuzulisom (od 1979), imata dva otroka (Jānis Ķuzulis in Ilze Ķuzule-Skrastiņa) ter tri vnuke (Krišjānis, Emīlija in Marats).[20] Trenutno živi v Rigi, pogosto pa biva v svoji podeželski hiši v Tukumsu.[21]

Pomembnejše nagrade[uredi | uredi kodo]

  • Nagrada Vladimirja Majakovskega (1982, Gruzija)[19]
  • Nagrada Ojārs Vācietis (1989)[22]
  • Nagrada Aspazija (1992)[19]
  • Herderjeva nagrada (1993, Nemčija)[19]
  • Spominska medalja za udeležence barikad iz leta 1991[23] (Barikāžu piemiņas medaļa) (2000) za pomembno sodelovanje na barikadah leta 1991.[24]
  • Red treh zvezd (Trīs zvaigžņu ordenis) (08.11.1995.) za sodelovanje na barikadah.[19]
  • Križ priznanja (Atzinības krusts) (12. 11. 2008) za izjemne zasluge v družbenem in kulturnem delu, za briljantni ustvarjalni prispevek latvijski literaturi in za krepitev latvijščine.[25]
  • Nagrada Mednarodne regije Baltskega morja Jānis Baltvilks za otroško književnost in knjižno umetnost[26] (2012) za otroško pravljico "Tango un Tūtiņa ciemos" (Tango in Tutina na obisku). [27][28]
  • Letna latvijska literarna nagrada[26] (2001; 2004; 2014) za zbirko dram "Sauciet to par teātri"; predstavo "Zemes nodoklis"[29] in avtobiografski roman "Pieci pirksti" (Pet prstov).[30][31]

Slog in teme[uredi | uredi kodo]

Na začetku kariere Zālīte, v času njene prve pomembne objave pesmi "Balādīte" v reviji "Karogs" leta 1972[32] so bile glavne ideje v njeni poeziji bile življenje in mladost v sedemdesetih letih - iskanje smisla življenja, razvoj osebnosti, vrednot in premagovanje življenjskih problemov.

Zālīte je poleg poezije pisala dramatiko. V osemdesetih letih se je pisateljica osredotočila na filozofske in čustvene motive, ki združujejo zgodovino in sodobni čas ter se obračajo na tekoča družbena in politična vprašanja, pogosto povezana z latvijsko kulturo in mitologijo. Tragična latvijska usoda in hrepenenje naroda po svobodi je najbolje prikazano v pesniški zbirki "Debesis, debesis" (1988).[33]

Sprva se je njena dramatika razvijalo kot nadaljevanje njene poezije. Napisala je več dram in libretov, ki združujejo močne posamezne like s temami zgodovine, mitov in nacionalne identitete,[34] njeno najbolj priljubljeno delo pa je libreto za mitsko-simbolično rock opero "Bearslayer" (Lāčplēsis) (1987) ki je postala simbol tretjega latvijskega prebujenja.[35][36]

Konec 20. stoletja je njena 6. pesniška zbirka "Apkārtne" (1997)[37] predstavila človeka, ki se zaveda svojega okolja in težav, s katerimi se sooča - svoboda, kaos, upanje, izguba in depresija.

V celotni literarni karieri avtorice je na njena dela močno vplivalo njeno otroštvo[38] kar je najbolje videti v njenih prvih proznih delih - avtobiografskih romanih "Pet prstov" (2013) in "Paradīzes putni" (2018), ki govorijo o okupaciji[39] in otroštvu, preživetem v režimu Sovjetske zveze. Bralci ta dela opisujejo kot poetična, nostalgična in čustvena.[40]

Māra Zālīte je izdala tudi nekaj literarnih del za otroke.[41]

Objavljena dela[uredi | uredi kodo]

Pesniške zbirke[uredi | uredi kodo]

  • Vakar zaļajā zālē (Vse ptice to vedo). Riga, Liesma, 1977
  • Rīt varbūt (morda jutri). Riga, Liesma, 1979
  • Nav vārdam vietas (ni prostora za besede). Riga, Liesma, 1985
  • Debesis, debesis (Nebesa, Nebesa). Riga, Liesma, 1988
  • Apkārtne (Svet okoli mene). Riga, Preses nams, 1997
  • Džeja (Poezija). Rīga, Atēna, 2003
  • Dziesmu rakstā. Riga, Mansards, 2015

Zbirke esejev[uredi | uredi kodo]

  • Brīvības tēla pakājē (Ob vznožju kipa svobode). Avstralija, dnevi avstralskih latvijskih pisateljev in avstralska podružnica Latvijskega tiskovnega združenja, 1990
  • Kas ticībā sēts (posejano v veri). Riga, Rīga, 1997

Romani[uredi | uredi kodo]

  • Pieci pirksti (Pet prstov). Rīga, Mansards, 2013.
  • Paradīzes putni (rajske ptice). Rīga, Dienas grāmata, 2018.

Odrska dela[uredi | uredi kodo]

  • Pilna Māras istabiņa. Mladinsko gledališče, Riga, 1983
  • Tiesa (preizkus), napisano 1982. Gledališče Dailes, Riga, 1985
  • Dzīvais ūdens (Živa voda). Mladinsko gledališče, Riga, 1988
  • Eža kažociņš (Ježev bodeči plašč). Gledališče Valmiera, 1993
  • Margarēta (Margareta). Novo gledališče v Rigi, 2001
  • Tobāgo! (Tobago! ). Gledališče Dailes, Riga, 2001
  • Zemes nodoklis (Vse mačke so ljudje ), gledališče Dailes, Riga, 2003
  • Še Tev žūpu Bērtulis (zagotovo ne Tippler Bertulis). Ogrski oder, Ogre, 2004
  • Pērs Gints nav mājās. Gledališče Dailes, Riga, 2007
  • Lācis. Gledališče Dailes, Riga, 2009
  • Priekules Ikars. Gledališče Dailes, Riga, 2009

Libreti[uredi | uredi kodo]

  • Lāčplēsis (Medvedovec), 1986/1987
  • Meža gulbji (Divji labodi), 1995
  • Putnu opera (Ptičja opera), 1997
  • Kaupēn, mans mīļais! (Kaupen, draga moja), 1998
  • Indriķa hronika (Henrikova kronika ), 1999
  • Neglītais pīlēns (Grda račka), 2000
  • Sfinksa, 2000
  • Hotel Kristina, 2006
  • Leļļu opera, 2008
  • Meierovics, 2013

Knjige za otroke[uredi | uredi kodo]

  • Deviņpuiku spēks (Fantje do 9. moči). Riga, Liesma, 1985
  • Mamma un tētis kūrortā (Mama in oče na letovišču). Riga, Dienas Grāmata, 2016
  • Tango un Tūtiņa ciemos (Tango in Tutina na obisku). Riga, Liels un mazs, 2017

Druga dela[uredi | uredi kodo]

  • To mēs nezinām. Sarunas ar Imantu Ziedoni. Riga, Dienas grāmata , 2009

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  2. ↑ Cornis-Pope, Marcel; Neubauer, John (29. september 2010). HISTORY OF THE LITERARY CULTURES OF EAST-CENTRAL E. John Benjamins Publishing Company. str. 221–. ISBN 978-90-272-3458-2. Pridobljeno 26. septembra 2011.
  3. ↑ »PERSONAL BIOGRAPHY : Māra Zālīte«. www.marazalite.lv (v ameriški angleščini). Pridobljeno 9. maja 2018.
  4. ↑ »Meža gulbji : Māra Zālīte«. www.marazalite.lv (v latvijščini). Pridobljeno 29. maja 2018.
  5. ↑ »Latvijas Institūts | Iedzīvotāju aptaujā noskaidrotas desmit izcilākās Latvijas personības«. www.li.lv. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2018. Pridobljeno 12. maja 2018.
  6. ↑ »Nācis klajā Māras Zālītes autobiogrāfiskais romāns "Pieci pirksti"« (v latvijščini). Pridobljeno 9. maja 2018.
  7. ↑ »Māra Zālīte. Paradīzes putni«. Pridobljeno 9. maja 2018.
  8. ↑ »Māra Zālīte | LIAA«. www.liaa.gov.lv (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2018. Pridobljeno 13. maja 2018.
  9. ↑ »M.Zālīte - biogrāfija — teorija. Latviešu literatūra, 10. - 12. klase«. www.uzdevumi.lv (v latvijščini). Pridobljeno 13. maja 2018.
  10. ↑ »42 minūtes ar Māru Zālīti - NTZ«. NTZ (v latvijščini). 23. februar 2008. Pridobljeno 9. maja 2018.
  11. ↑ »Par AKKA/LAA padomes prezidentu ievēlēts Valdis Muktupāvels« (v latvijščini). Pridobljeno 13. maja 2018.
  12. ↑ vestnesis.lv. »Trīs Latvijas zvaigznes - par domu un darbu… - Latvijas Vēstnesis«. www.vestnesis.lv. Pridobljeno 12. maja 2018.
  13. ↑ »Valsts valoda«. www.vvk.lv. Pridobljeno 12. maja 2018.
  14. ↑ »Chapter of Orders | Website of the President of Latvia«. www.president.lv (v angleščini). Pridobljeno 13. maja 2018.
  15. ↑ »Māra Zālīte«. www.opera.lv. Pridobljeno 13. maja 2018.
  16. ↑ »LNBAB«. jauns.gaisma.lv. Pridobljeno 12. maja 2018.
  17. ↑ Lange, Elmars. »GODA LOCEKĻI - Akadēmijas locekļi«. www.lza.lv. Pridobljeno 12. maja 2018.
  18. ↑ »Founders and council- The Garden of Destiny – our gift to Latvia on her 100th birthday«. liktendarzs.lv (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2018. Pridobljeno 13. maja 2018.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 19,3 19,4 »Latvian Literature - Māra Zālīte«. www.latvianliterature.lv (v angleščini). Pridobljeno 12. maja 2018.
  20. ↑ »Zālītes vīrs, Ķuzules tēvs, Skrastiņa sievastēvs«. Jauns.lv (v latvijščini). Pridobljeno 9. maja 2018.
  21. ↑ »Saruna ar Māru Zālīti viņas lauku mājās: Pie dabas es sevi izjūtu pilnīgāk« (v latvijščini). Pridobljeno 9. maja 2018.
  22. ↑ »Latvian Literature«. www.latvianliterature.lv (v angleščini). Pridobljeno 13. maja 2018.
  23. ↑ »Latvijas Republikas Saeima«. saeima.lv. Pridobljeno 13. maja 2018.
  24. ↑ »PERSONĪGĀ BIOGRĀFIJA : Māra Zālīte«. www.marazalite.lv (v latvijščini). Pridobljeno 13. maja 2018.
  25. ↑ »12.11.2008 Valsts prezidents pasniegs valsts apbalvojumus 36 apbalvotajiem« (v latvijščini). Pridobljeno 12. maja 2018.
  26. ↑ 26,0 26,1 »Latvian Literature«. www.latvianliterature.lv (v angleščini). Pridobljeno 12. maja 2018.
  27. ↑ »Māra Zālīte | LIAA«. www.liaa.gov.lv (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2018. Pridobljeno 9. maja 2018.
  28. ↑ »EKSPERTI«. laligaba.lv (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. maja 2018.
  29. ↑ »Piešķirta Gada balva literatūrā«. Izklaide (v latvijščini). Pridobljeno 13. maja 2018.
  30. ↑ курс, The Baltic Course - Балтийский. »Annual Latvian Literature Awards go to Pujats, Zalite and Jonevs«. The Baltic Course | Baltic States news & analytics. Pridobljeno 12. maja 2018.
  31. ↑ laligaba. »"Pieci pirksti"«. laligaba.lv (v ameriški angleščini). Pridobljeno 12. maja 2018.
  32. ↑ »Balādīte«. literatura.lv (v latvijščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2018. Pridobljeno 10. maja 2018.
  33. ↑ »Debesis, debesis : Māra Zālīte«. www.marazalite.lv (v latvijščini). Pridobljeno 10. maja 2018.
  34. ↑ 300 Baltic Writers: Estonia Latvia Lithuania. A reference guide to authors and their works. Institute of Lithuanian Literature and Folklore, Institute of Literature, Folklore and Art, University of Latvia, Under and Tuglas Literature Centre of the Estonian Academy of Sciences. 2009. str. 365, 366. ISBN 9789955698999.
  35. ↑ »Rokoperai "Lāčplēsis" - 25 gadi« (v latvijščini). Pridobljeno 12. maja 2018.
  36. ↑ Apinis, Pēteris (2006). 100 Latvijas personību. Rīga: Nacionālais apgāds. str. 198. ISBN 9789984262697.
  37. ↑ »Apkārtne : Māra Zālīte«. www.marazalite.lv (v latvijščini). Pridobljeno 12. maja 2018.
  38. ↑ SatoriSarunas (15. april 2014), Māra Zālīte sarunā ar Satori, pridobljeno 12. maja 2018
  39. ↑ muzejs, Latvijas Okupācijas. »Neatkarīgā Latvija - Latvijas Okupācijas muzejs«. Latvijas Okupācijas muzejs (v latvijščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2018. Pridobljeno 13. maja 2018.
  40. ↑ »Māra Zālīte "Paradīzes putni"«. Sibillas grāmatas (v latvijščini). 5. februar 2018. Pridobljeno 12. maja 2018.
  41. ↑ »Mārai Zālītei iznāk jauna grāmata bērniem« (v latvijščini). Pridobljeno 29. maja 2018.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Māra Zālīte
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Māra_Zālīte&oldid=6047263«