Mutnedžmet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mutnedžmet
Kraljica-žena Egipta
Velika kraljeva žena
WLA brooklynmuseum Scarab of the Lady Mutnodjmet ca 1336-1327 BCE.jpg
Mutnedžmetin skarabej, preden je postala kraljica, Muzej Brooklina[1]
Rojstvo14. stoletje pr. n. št.
Smrt14. stoletje pr. n. št.
Tebe
PokopHoremhebova grobnica KV57 v Sakari
ZakonecHoremheb
Egipčansko ime
G15
t
M29tAa29B1
DinastijaOsemnajsta dinastija
Očemorda Aj
Matimorda Tej
Veroizpovedegipčanska religija

Mutnedžmet (egipčansko mw.t-nḏm.t, poslovenjeno Sladka Mut)[2] je bila egipčanska kraljica, velika žena faraona Horemheba, zadnjega vladarja Osemnajste egipčanske dinastije.

Naslovi[uredi | uredi kodo]

Med Mutnedžmetine naslove so spadali: "dedna princesa" (iryt-p`t), "velika kraljeva žena" (hmt-niswt-wrt), "zelo poveličevana" (wrt-hzwt), "mila gospa" (nbt-im3t), "sladkost ljubezni" (bnrt-mrwt), "gospodarica Gornjega in Spodnjega Egipta" (hnwt-Shm’w -mhw), "Hatorina pevka" (hsyt-nt-hwt-hrw) in "Amonova pevka" (Sm’yt-nt-imnw).[3]

Mutnedžmet kot Nefretetina sestra[uredi | uredi kodo]

Nekateri egiptologi domnevajo, da je Mutnedžemet identična Nefretetini sestri Mutbenret.[4] Identifikacija deloma temelji na dejstvu, da se je Mutbenretino ime včasih bralo kot Mutnedžmet. Drugi egiptologi, kot je Geoffrey Martin, ugotavljajo, da ni dokončnih dokazov, ki bi dokazovali to trditev.

Spomeniki in napisi[uredi | uredi kodo]

Mutnedžmet je znana z več predmetov in napisov.

  • Dvojni kip Horemheba in Mutnedžmet, najden v Karnaku, je zdaj v Egipčanskem muzeju v Torinu (inv. št. 1379). Kraljica je na njem upodobljena kot krilata sfinga, okrašena z njeno kartušo. Njena krona je okrašena z rastlinskimi elementi, povezanimi z boginjo Tefnut. Na hrbtni strani kipa je zapis o Horemhebovem prihodu na prestol.[4]
  • Horemheb in Mutnedžmet sta v Rojevi grobnici (TT255) v Dra Abu el-Nagi prikazana med darovanjem bogovom.[5]
  • Za Horemheba je bil na severni strani desetega pilona v Karnaku postavljen eden od kolosalnih kipov, ki predstavlja Mutnedžmet. Napis na kipu je bil kasneje prektit z napisom za Ramzesa II. in Nefertari.[6]
  • Mutnedžmet si je prisvojila več Ankesenamoninih kipov v Luksorju.[7]
  • Fragmente kipov in drugih predmetov, vključno s fragmenti z njenim imenom, so našli v Horemhebovi grobnici v Sakari. Na nekaterih so pogrebna besedila.[8]

Smrt in pokop[uredi | uredi kodo]

Mutnedžmet je umrla kmalu po 13. letu vladanja svojega moža. Iz napisa na vinskem vrču, najdenem v pogrebni sobi njenega moža v Sakari, kipa in drugih predmetov je razvidno, da je bila sredi štiridesetih let.[7] Njeno mumijo so našli v nerabljeni Horemhebovi grobnici v Memfisu, kjer so našli tudi mumijo nedonošenčka. Zdi se, da je bila pokopana v prav tej grobnici, skupaj s Horemhebovo prvo ženo Amenijo. Njena mumija kaže, da je večkrat rodila, zadnji kralj Osemnajste dinastije pa kljub temu ni imel živega dediča. Domneva se, da je imela hčerko, ki ni omenjena na nobenem spomeniku, prisotnost mumije nedonošenčka v njeni grobnici pa kaže, da je umrla na porodu. Kraljičin kanopski vrč je zdaj v Britanskem muzeju.[7]

Možno je, da je bila grobnica QV33 v Dolini kraljic prvotno zgrajena zanjo. Grobnica je znana kot grobnica sicer neznane Tanedžmet, obe kartuši z njenim imenom pa sta poškodovani. Razlago omogočata hieroglifa, podobna hieroglifoma za ta in mut.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Scarab of the Lady Mutnodjmet. Brooklyn Museum
  2. Ranke, Hermann (1935). Die Ägyptischen Personennamen, Bd. 1: Verzeichnis der Namen (PDF). Glückstadt: J.J. Augustin. str. 148. Pridobljeno 11. oktobra 2020.
  3. Wolfram Grajetzki. Ancient Egyptian Queens: a hieroglyphic dictionary. Golden House Publications.
  4. 4,0 4,1 J. Tyldesley. Chronicle of the Queens of Egypt. Thames & Hudson, 2006.
  5. Briant Bohleke. "Amenemopet Panehsi, Direct Successor of the Chief Treasurer Maya". Journal of the American Research Center in Egypt, 39 (2002): 157-172.
  6. Maya Müller. "Über die Büste 23725 in Berlin". Jahrbuch der Berliner Museen, 31 (1989): 7-24.
  7. 7,0 7,1 7,2 Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London : Thames & Hudson, cop. str. 156. COBISS 54377729. ISBN 0-500-05128-3.
  8. Geoffrey T. Martin. "Excavations at the Memphite Tomb of Ḥoremḥeb, 1977: Preliminary Report". The Journal of Egyptian Archaeology, 64 (1978): 5-9.
  9. Elizabeth Thomas. "Was Queen Mutnedjmet the Owner of Tomb 33 in the Valley of the Queens?". The Journal of Egyptian Archaeology, 53 (december 1967): 161-163.