Dolina kraljic

Dolina kraljic
Dolina kraljic
Dolina kraljic se nahaja v Egipt
Dolina kraljic
Dolina kraljic
Geografska lokacija: Egipt
LokacijaEgipt
RegijaGornji Egipt
Koordinati25°43′39″N 32°35′35″E / 25.72750°N 32.59306°E / 25.72750; 32.59306
Tipnekropola
Zgodovina
KultureStari Egipt
Uradno ime: Ancient Thebes with its Necropolis
Tipkulturno
Kriteriji, iii, vi
Razglasitev1979 (3. zasedanje)
Evid. št.87
RegijaArabske države

Dolina kraljic (arabsko وادي الملكات, Wādī al Malekāt) je kraj v Egiptu, kjer so bile pokopane žene faraonov od Osemnajste do Dvajsete dinastije. Kraj se je takrat imenoval Ta-Set-Neferu, kar pomeni "kraj lepote".[1] Faraoni so se pokopavali v Dolini kraljev.[2]

Po opisu Christiana Leblanca Dolino kraljic sestavljajo glavni vadi z večino grobnic, Dolina princa Amhoza, Dolina vrvi, Dolina treh jam in Dolina dolmena. V glavnem vadiju je 91 grobnic, v stranskih dolinah pa še 19 grobnic. Vsi pokopi so iz obdobja Osemnajste dinastije.[3]

Razlog za izbiro Doline kraljic za grobišče ni znan. Na izbiro sta morda vplivala neposredna bližina delavske vasi Deir el-Medina in Doline kraljev. Drugi razlog bi lahko bil obstoj svete jame na vhodu v dolino, posvečene boginji Hator. Jama je bila morda povezana s pomlajevanjem mrtvih.[3]

Dolina kraljic je skupaj z Dolino kraljev in bližnjimi Tebami od leta 1979 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.[4]

Osemnajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Ena od prvih grobnic, zgrajenih v Dolini kraljic, je grobnica princese Ahmoze, hčerke Sekenenre Taa in kraljice Sitdjehuti. Grobnica je verjetno iz vladavine Tutmoza I. V grobnicah iz tega obdobja je tudi več pripadnikov plemstva, vključno s konjušnikom in vezirjem.[3]

Grobnice v Dolini treh jam so večinoma iz obdobja Tutmozidov. Označene so s črkami A - L. V tej dolini so tudi tri jaškaste grobnice, po katerih je dolina dobila ime. Grobnice so označene s QV 89, QV 90 in QV 91.[3]

V Dolini dolmena je starodavna pot, ki so jo uporabljali delavci iz Deir el-Medine za pot v Dolino kraljic. Ob poti je majhen, v skalo vklesan tempelj, posvečen Ptahu in Meretseger.[3]

Grobnice iz tega obdobja so na splošno preproste oblike, sestavljene iz komore in jaška za pokop. Nekatere so bile kasneje razširjene, da bi omogočile več kot en pokop. Med njimi so tudi grobnice več princev in princes in nekaj plemičev.[3]

V Dolini kraljic se nahaja grobnica princes iz časa Amenhotepa III. Njena lokacija trenutno ni znana, najdbe iz grobnice pa so v različnih muzejih. Med najdbami so delci pokopne opreme več članov kraljeve družine,[5] vključno s fragmentom kanopskega vrča kraljeve žene Henut. Domneva se, da je živela v srednjem obdobju Osemnajste dinastije. Njeno ime je zapisano v kartuši. Najdeni so bili tudi fragmenti kanopskega vrča, na katerem je omenjen princ Menkheperre, sin Tutmoza III. in Meritre Hačepsut. Kraljeva velika žena Nebetnehat iz sredine Osemnajste dinastije je dokazana z njenim imenom, zapisanim v kartuši na delcih baldahina. Najdeni so bili tudi odlomki kanopskega vrča z imenom kraljeve hčerke Ti iz sredine Osemnajste dinastije.[6]

Devetnajsta dinastija[uredi | uredi kodo]

Prizor iz grobnice kraljice Nefertari

V Devetnajsti dinastiji je postala raba Doline kraljic bolj selektivna. Grobnice iz tega obdobja pripadajo izključno kraljevim ženam. Med njimi je veliko visoko rangiranih žena Ramzesa I., Setija I. in Ramzesa II. Ena od najbolj znanih grobnic, vklesanih v steno, je pripadala kraljici Nefertari (okoli 1300-1255 pr. n. št.). Večbarvni reliefi v njeni grobnici so nedotaknjeni. V dolini so se še naprej pokopavali tudi drugi člani kraljevih družin. Primer takšne prakse je grobnica KV5, v kateri so pokopani sinovi Ramzesa II.[3]

Grobnica kraljice Satre (QV 38) je bila verjetno prva, zgrajena v času Devetnajste dinastije. Gradnja se je začela verjetno v času vladavine Ramzesa I. in končala v času vladavine Setija I. Več grobnic je bilo pripravljenih brez misli na lastnika. Imena so dobile ob pokopu kraljeve žene.[3]

Dvajseta dinastija[uredi | uredi kodo]

Na začetku Dvajsete dinastije se je v dolini še vedno pokopavalo. V tem času so bile zgrajene grobnice za žene Ramzesa III. in, v nasrotju s prejšnjimi običaji, več grobnic za faraonove sinove. Gradnja grobnic se je nadaljevala vsaj do vladavine Ramzesa VI. Torinski papirus omenja, da je bilo med njegovo vladavino zgrajenih šestih grobnic. Njihovih lastnikov papirus ne omenja.[3]

V času Dvajsete dinastije so se v Egiptu dokazano dogajali gospodarski pretresi. Zapisi kažejo, da so med vladavino Ramzesa III. gradbeni delavci stavkali in da se je proti koncu dinastije dogajalo ropanje grobnic.[3]

Tretje vmesno obdobje[uredi | uredi kodo]

Po koncu Dvajsete dinastije Dolina kraljic ni bila več kraljevo grobišče. Številne grobnice so se kljub temu v veliki meri ponovno uporabile. Več grobnic je bilo razširjenih, da so lahko sprejele več pokopov. V nekaterih primerih je širjenje vključevalo kopanje pogrebnih jam v obstoječih grobnicah. O pokopih v Dolini kraljic v ptolemajskem obdobju ni veliko znanega. V rimskem obdobju se je dolina ponovno obsežno uporabljala kot grobišče. V koptskem obdobju je bilo v dolini nekaj puščavnikov. Grobnici QV60 (Nebettavi) in QV73 (Henuttavi) kažeta znake uporabe v koptskem obdobju. Stenski prizori so bili prekriti z ometom in okrašeni s krščanskimi simboli. Krščanska prisotnost je trajala do 7. stoletja n. št.[3]

Glavne grobnice[uredi | uredi kodo]

Grobnica Lastnik Status Časovno obdobje Komentar
QV8 Hori in kraljeva hčerka princ / princesa Osemnajsta dinastija
QV17 Meritre in Vermeriot princesi Osemnajsta dinastija
QV30[7] Nebiri kraljevi konjušnik Osemnajsta dinastija obdobje Tutmoza III.[8]
QV31[7] neznan kraljica Devetnajsta dinastija obdobje Setija I.[8]
QV33[7] Tanedžemet princesa-kraljica Devetnajsta dinastija obdobje Setija I.[8]
QV34 neznan princesa-kraljica Devetnajsta dinastija obdobje Setija I.[8]
QV36[7] neznan princesa-kraljica Devetnajsta dinastija obdobje Setija I.[8]
QV38[7] Sitre kraljica Devetnajsta dinastija žena Ramzesa I.[8]
QV40[7] neznan princesa-kraljica Devetnajsta dinastija obdobje Setija I.[8]
QV42[7] Parehervenemef princ Dvajseta dinastija sin Ramzesa III.; v njej je bila verjetno pokopana tudi Ramzesova žena Minefer[8]
QV43[7] Set-her-hopsef (Ramzes VIII.) princ Dvajseta dinastija sin Ramzesa III., vladal kot Ramzes VIII.; grobnica se ni uporabila
QV44[7] Haemvaset princ Dvajseta dinastija sin Ramzesa III., pokopan med vladanjem Ramzesa IV.[8]
QV46[7] Imhotep vezir Osemnajsta dinastija vezir Tutmoza I.
QV47[7] Ahmoz princesa Sedemnajsta dinastija hčerka Taa II. Hrabrega in Sitdžehuti
QV51[7] Iset Ta-Hemdžert kraljica Dvajseta dinastija žena Ramzesa III., mati Ramzesa VI.
QV52[7] Titi princesa-kraljica Dvajseta dinastija žena Ramzesa III., hčerka Setnahte
QV53[7] Ramzes Meriamen (Ramzes IV.) princ Dvajseta dinastija sin Ramzesa III., vladal kot Ramzes IV.; grobnica ni bila uporabljena, ker je bil pokopan v KV2
QV55[7] Amon-her-hepeshef princ Dvajseta dinastija sin Ramzesa III.
QV58 neznan kraljica Devetnajsta dinastija obdobje Ramzesa III.[8]
QV60[7] Nebettavi princesa-kraljica Devetnajsta dinastija hčerka-žena Ramzesa II.
QV66[7] Nefertari kraljica Devetnajsta dinastija žena Ramzesa II.
QV68[7] Meritamun princesa-kraljica Devetnajsta dinastija hčerka-žena Ramzesa II.
QV70 Nehesi Osemnajsta dinastija[8]
QV71[7] Bintanat princesa-kraljica Devetnajsta dinastija hčerka-žena Ramzesa II.
QV72 Neferhat / Baki princesa in princ Osemnajsta dinastija
QV73[7] Henuttvi princesa-kraljica Devetnajsta dinastija hčerka-žena Ramzesa II.[8]
QV74[7] Tentopet kraljica Dvajseta dinastija žena Ramzesa IV.; uzurpirala nerabljeno grobnico princese iz Devetnajste dinastije[8]
QV75[7] Henutmire princesa-kraljica Devetnajsta dinastija hčerka-žena Ramzesa II. (ali morda sestra)
QV76 Meritre rincesa Osemnajsta dinastija[8]
QV80 Tuja kraljica Devetnajsta dinastija žena Setija I. in mati Ramzesa II.[7]
QV81 Heka[...] Osemnajsta dinastija ime je samo delno ohranjeno[8]
QV82 Minemhat in Amenhotep princa Osemnajsta dinastija[8]
QV88 Ahmoz princ Osemnajsta dinastija[8] sin Nebesuja in Ian; mumija fetusa[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Sims 2000, str. 26.
  2. Sims 2000, str. 24.
  3. 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 Martha Demas, Neville Agnew, ur. (2012). Valley of the Queens Assessment Report: Volume 1. Los Angeles, CA: Getty Conservation Institute.
  4. "Ancient Thebes with its Necropolis". UNESCO World Heritage Centre. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  5. Dodson A., Hilton D. The Complete Royal Families of Ancient Egypt. London 2004.
  6. Bertha Porter, Rosalind Moss. Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Statues, Reliefs and Paintings Volume I: The Theban Necropolis, Part 2. Royal Tombs and Smaller Cemeteries. Griffith Institute. 1964. str. 766-767.
  7. 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 7,10 7,11 7,12 7,13 7,14 7,15 7,16 7,17 7,18 7,19 7,20 7,21 7,22 Porter, Bertha and Moss, Rosalind, Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Statues, Reliefs and Paintings Volume I: The Theban Necropolis, Part 2. Royal Tombs and Smaller Cemeteries, Griffith Institute. 1964, pg 766-7
  8. 8,00 8,01 8,02 8,03 8,04 8,05 8,06 8,07 8,08 8,09 8,10 8,11 8,12 8,13 8,14 8,15 8,16 8,17 Demas, Martha, and Neville Agnew, eds. 2012. Valley of the Queens Assessment Report: Volume 1. Los Angeles, CA: Getty Conservation Institute. Getty Conservation Institute, link to article

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Sims, Lesley (2000). A Visitor's Guide to Ancient Egypt. Saffron Hill, London: Usborne Publishing. ISBN 0-7460-30673.