Most Port Mann

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Most Port Mann (2012)
Uradno imePort Mann Bridge
Namemba10-pasovna British Columbia Highway 1
Prehodreka Fraser
LokacijaCoquitlam
Surrey
VzdrževalecTransportation Investment Corporation (TI Corp)
Tip mostuMost s poševnimi zategami
Skupna dolžina2020 m
Širina65 m
Višina163 m
Najdaljši razpon470 m
Svetla odprtina42 m
Začetek gradnje2009
Stroški gradnje$820 million[1]
Odprtje18. septembra 2012
Koordinati49°13′16″N 122°48′47″W / 49.221°S 122.813°Z / 49.221; -122.813
Most Port Mann (1964)
Namemba5-pasovna British Columbia Highway
Prehodreka Fraser
LokacijaCoquitlam
Surrey
VzdrževalecBritish Columbia Ministry of Transportation
ProjektantCBA Engineering
Tip mostuJekleni palični ločni most
Skupna dolžina2093 m
Najdaljši razpon366 m
Začetek gradnje1957
Stroški gradnje$25 million[1]
Odprtje12. junij 1964
Vzvoden mostMost Port Mann (drugi 2012)
Zaprtje17. november 2012

Most Port Mann je 10-pasovni most s poševnimi zategami most odprt za promet v letu 2012. Trenutno je drugi najdaljši tak tip mostu v Severni Ameriki in je bil najširši most na svetu do odprtja novega mostu Bay v Kaliforniji. [2][3][4] Novi most je zamenjal jekleni ločni most, ki je prečkal reko Fraser in povezoval Coquitlam s Surreyem v Britanski Kolumbiji (Kanada) v bližini Vancouvra. Stari most je sestavljen iz treh razponov z ortotropno voziščno konstrukcijo s petimi prometnimi pasov Trans-Canada Highway št. 1, s pristopom na treh jeklenih nosilcih in betonskim voziščem. Skupna dolžina prejšnjega mostu Port Mann je bila 2093 m, vključno s pristopnim delom. Glavni razpon je 366 m, plus dva po 110 m na vsaki strani. [5] Prometna obremenitev na starem mostu je bila 127.000 voženj na dan. [6] Približno 8 odstotkov prometa na Port Mann most je bilo tovornjakov. [7] Prejšnji most je bil najdaljši ločni most v Kanadi in tretji najdaljši na svetu v času otvoritve.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stari most Port Mann so odprli 12. junija 1964, z originalno izvedbo štirih pasov. Ime je dobil po občini Port Mann, skozi katere južni konec prečka. V času gradnje je bil najdražji kos avtoceste v Kanadi. Leta 2001 je bil dodan vzhodni HOV pas (High-occupancy vehicle lane - pas za polno zasedena vozila), s premikanjem srednjega delilnika in konzolne mostne konstrukcije navzven z upoštevanje seizmične nadgradnje. [8]

Zamenjava[uredi | uredi kodo]

Stari most Port Mann z rastočim nadomestnim v ozadju

31. januarja 2006 je Ministrstvo za promet Britanske Kolumbije predstavilo razvojni prometni program kot sredstvo za reševanje naraščajočih prometnih zastojev. [9] Projekt je prvotno predvidel dvojčka obstoječega mostu Port Mann z izgradnjo drugega mostu, ki bi nanj mejil, vendar je bil projekt spremenjen v izgradnjo nadomestnega 10-pasovnega mostu, načrtovanega, da bo največji na svetu in rušenjem starega mostu.

Port Mann / Highway 1 projekt je dobil še HOV pas in pas za kolesarje in dostop za pešce. Skupni pas za pešce / kolesarska pot je načrtovana, da bo odprta v začetku leta 2015, ko bo vseh 10 prometnih pasov končanih. Ponovno je bil, po več kot 20 letih, uveden avtobus. Vendar pa so kritiki trdili, da bo novi most končan z zamudo zaradi ponovne uvedbe avtobusnega prevoza. Nova avtobusna hitra tranzitna proga zdaj deluje po HOV pasu vzdolž Highway 1 od Langley do Burnaby.

Ocenjeni stroški gradnje so bili $ 2.460.000.000, vključno s stroški za nadgradnjo Highway 1, skupaj 37 kilometrov ceste. Od tega samo most predstavlja približno tretjino ($ 820.000.000). [1] Skupni stroški, vključno z delovanjem in vzdrževanjem bodo po ocenah znašali $ 3.300.000.000. Zdaj, ko je novi most končan, bo obstoječi most, star več kot 45 let porušen. [10]

Projekt je bil mišljen, da se bo financiral s pomočjo javno-zasebnega partnerstva, in Connect BC Development Group je bila izbrana kot prednostni investitor. Skupina je sestavljena iz skupin Macquarie, Transtoll Inc., Peter Kiewit Sons Co in Flatiron Constructors. Čeprav je bil memorandum o soglasju podpisan s strani province, končni pogoji niso bili dogovorjeni. Posledica je bila, da se je provinca odločila financirati celoten strošek zamenjave. [11]

Novi most je 2,02 kilometra dolg, 65 metrov širok in ima 10 pasov. 42 metrov znaša svetla višina nad nivojem visoke vode (enako kot stari most) . Piloni so približno 75 metrov visoki nad nivojem voziščne konstrukcije, skupna višina pa je približno 163 metrov. Glavni razpon (med pilonoma) je 470 metrov, drugi najdaljši most s poševnimi zategami na zahodni polobli. Glavni most (med koncem kablov) ima dolžino 850 metrov z dvema pilonoma in 288 kabli. Poleg 10 prometnih pasov, je novi most zgrajen za sprejem naknadne vgradnje lahkega hitrega vlaka pod glavnim krovom.

18. septembra 2012 je bil novi most Port Mann odprt za vzhodno stran prometa. S 65 metri širine, je na svetu najširši most velikih razponov in je prehitel svetovno znani Sydney Harbour Bridge, ki ima 49 metrov in je imel rekord od leta 1932. [12]

Nasprotovanje mostu dvojčku[uredi | uredi kodo]

Številne skupine so lobirale za izboljšan javni prevoz namesto gradnje novega mostu. Mestni svet Burnabyja, Vancouvra in direktorji GVRD (zdaj Metro Vancouver) so sprejeli sklepe, ki so nasprotovali širitvi Port Mann / Highway 1. [13][14] Nasprotniki širitve so bili lokalne okoljske skupine, urbanisti in Sightline Institute Washington države.

Nasprotniki so trdili, da bi širjenje avtocestne zmogljivosti povečalo emisije toplogrednih plinov in razbremenilo zastojev le za nekaj let, preden bo povečan promet spet preobremenjeval območje in da bi širitev cestne zmogljivosti spodbujala širjenje predmestja. Livable Region Coalition je pozvala ministra za promet Kevina Falcona, da razmisli o hitri tranzitni liniji in boljši avtobusni progi namesto gradnje novega mostu. David Suzuki Foundation je trdila, da načrt krši cilje strateškega načrta Metro Vancouver. [15]

Vprašanja[uredi | uredi kodo]

10. februarja 2012, v času gradnje nadomestnega mostu, se je porušil žerjav in povzročil padec 90 tonskega betonskega elementa mostu v vodo. Medtem ko ni bil nihče poškodovan, je nesreča povzročila kasnejšo zamudo gradnje. [16] Inšpektorji WorkSafeBC so ocenili varnostne zahteve na gradbišču.

19. decembra 2012 je hladno vreme povzročalo led, ki se je kopičijo na nosilnih kablih in občasno padal na vozišče na vozila. ICBC, zavarovalnica za vozila v Britanski Kolumbiji, poroča o 60 ločenih zahtevkih za škodo od ledu. Poleg tega je en voznik zahteval rešilca zaradi poškodb. RCMP je zaprl most med 13:30-6:00, medtem ko so inženirji raziskovali posledice. [17]

Cestnina[uredi | uredi kodo]

Za zagotavljanje stroškov gradnje in obratovanja, je most elektronsko cestninjen. Cene cestnin so $ 3 za avto, 1,50 $ za motorno kolo, 6 $ za majhen tovornjak in 9 $ za velik tovornjak. Z višjimi cenami in večjim prometom, Transport Investment Corporation (TI Corp), javna Crown družba odgovorna za cestninsko poslovanje na mostu Port Mann napoveduje, da se bo prihodek povečal za 85% med letoma 2014 in 2017. [18] Pristojbine se ugotavljali z radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) ali fotografijo registrske tablice. Voznik z A.B.C. licenco, ki dolguje več kot 25 dolarjev neplačanih cestnin v 90 dneh, se kaznuje z 20 $ in ne more kupiti zavarovanja vozila ali obnoviti registracije brez plačila dolga.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Richard Gilbert (16. januar 2012), Engineer questions the decision to replace Port Mann bridge, Journal of Commerce, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2015, pridobljeno 6. avgusta 2014
  2. http://www.guinnessworldrecords.com/world-records/6000/widest-bridge
  3. »Port Mann Improvement«. BC Government. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2012. Pridobljeno 29. decembra 2012.
  4. »Port Mann Bridge sets Guinness record«. CTV News. Pridobljeno 29. decembra 2012.
  5. »Port mann bridge«. Buckland & Taylor Ltd. Pridobljeno 10. februarja 2007.
  6. »Gateway Program Definition Report« (PDF). Ministry of Transportation of British Columbia. 31. januar 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. aprila 2008. Pridobljeno 11. februarja 2007.
  7. »Travel Characteristics of Traffic on the Highway 1 Corridor« (PDF). Greater Vancouver Transportation Authority. 2. julij 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. avgusta 2007. Pridobljeno 1. januarja 2008.
  8. »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. julija 2011. Pridobljeno 30. aprila 2015.
  9. »Gateway Program Definition Report« (PDF). Ministry of Transportation of British Columbia. 31. januar 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. aprila 2008. Pridobljeno 11. februarja 2007.
  10. »Single 10-lane bridge to replace Port Mann«. CBC. 4. februar 2009. Pridobljeno 4. februarja 2009.
  11. »Province to foot entire cost of new Port Mann Bridge«. CBC. 27. februar 2009. Pridobljeno 1. marca 2009.
  12. »Port Mann Bridge sets Guinness record«. CTV News. Pridobljeno 20. septembra 2012.
  13. »Burnaby Public Consultation on Provincial Gateway Program« (PDF). City of Burnaby. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. septembra 2007. Pridobljeno 11. februarja 2007.
  14. »Standing Committee Minutes« (PDF). City of Vancouver. Pridobljeno 11. februarja 2007.
  15. »Proposed twinning of the Port Mann Bridge and Highway 1 expansion« (PDF). David Suzuki Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. januarja 2007. Pridobljeno 11. februarja 2007.
  16. Evan Duggan (10. februar 2012). »Crane collapses on new Port Mann, drops 90 tonnes of concrete into water«. Vancouver Sun. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. maja 2015. Pridobljeno 12. februarja 2012.
  17. »RAW: Port Mann closed after injuries«. CBC BC News. 19. februar 2012. Pridobljeno 19. februarja 2012.
  18. »Failing to pay your toll«. TReO (Transportation Investment Corporation). 2. januar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. julija 2015. Pridobljeno 2. januarja 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]