Miroslav Ambrožič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Miroslav Ambrožič
Portret
Rojstvo 15. julij 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Kranj
Smrt 7. september 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (59 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklic telovadec, tiskar

Miroslav Ambrožič, slovenski telovadec, publicist in tiskar, * 15. julij 1885, Kranj, † 7. september 1944, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Miroslav Ambrožič se je rodil 15. julija 1885 v Kranju, kjer je tudi končal nižjo gimnazijo. Ker študija ni mogel nadaljevati zaradi finančnih težav, se je namesto tega izučil za stavca in se zaposlil v tiskarni Edinost v Trstu. Leta 1911 je postal tehnični vodja tiskarne, od leta 1918 do leta 1920 pa je bil njen ravnatelj. Leta 1920 se je vsled slovenskega porekla moral umakniti v tedanjo Kraljevino SHS. Po umiku iz Italije je leta 1921 postal vodja Delniške tiskarne v Ljubljani. To delo je opravljal do leta 1936. Umrl je v Ljubljani 7. septembra 1944.

Sokolska dejavnost[uredi | uredi kodo]

Miroslav Ambrožič se je začel s telovadbo ukvarjati že v Kranju, kjer je leta 1905 postal sokolski vodnik. Leta 1911 postane načelnik Sokolskega društva v Trstu, in leta 1912 načelnik Tržaške sokolske župe. Leta 1913 sodeluje kot sodnik na mednarodnih telovadnih tekmah Mednarodne gimnastične zveze FIG v Ljubljani in Parizu. V Ljubljani je bil od leta 1921 član tehničnega odbora Slovenske sokolske zveze, ter od leta 1922 najožji sodelavec Viktorja Murnika pri organiziranju prvega jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani. Od leta 1922 je bil načelnik ljubljanske sokolske župe, in od leta 1925 do 1934 načelnik Jugoslovanske sokolske zveze ali Sokola kraljevine Jugoslavije.

Publicistična dejavnost[uredi | uredi kodo]

Miroslav Ambrožič je že v letih 1905 in 1906 uredil Slovenski sokolski koledar. Tudi v Trstu je nadaljeval z delovanjem v publicistiki in je tako med letoma 1912 in 1914 urejeval Vestnik tržaške sokolske župe. Kasneje v Ljubljani je v letih 1922 in 1923 sourejeval Vestnik sokolske župe Ljubljana I, leta 1934 pa je urejeval Sokolski glasnik. V vseh glasilih pa je prispeval tudi veliko svojih člankov in prilog s področja telovadbe in sokolske vzgoje. Poleg tega je bil tudi sourednik Vaditeljskega lista.

Dela[uredi | uredi kodo]

Ambrožič je izdal tudi nekaj samostojnih publikacij:

  • Sokolski telovadni sestav, Trst, 1919
  • Sokolska vzgojna metodika, Ljubljana, 1923
  • Tiskarstvo, Ljubljana, 1937

Več njegovih del pa je bilo še v fazi rokopisov, ko so zgorela v požigu Narodnega doma v Trstu leta 1920.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Primorski slovenski biografski leksikon; 1. snopič, Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 1974
  • Enciklopedija fizičke kulture, Jugoslovenski leksikografski zavod, Zagreb 1975

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]