Pojdi na vsebino

Miro Bajt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Miro Bajt
Rojstvo19. junij 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (74 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicprevajalec

Miro Bajt, slovenski prevajalec, organizator dela ter samostojni kulturni delavec, * 19. junij 1950, Ljubljana.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Izhaja iz Rovt v Selški dolini, oče je Stanko in mati Pavla, brat Drago Bajt tudi uspešen in zelo znan prevajalec in intelektualec. Štiri razrede osnovne šole je naredil v domači šoli pri Sv. Lenartu, peti razred v Škofji Loki ter osemletko končal pri Sv. Lenartu. Bil je odličnjak. Vztrajnosti so ga naučila kmečka dela, ki jih je moral opravljati poleg šole. Njegovi hobiji so bili branje, reševanje križank, igranje šaha in kart ter učenje hrvaščine.

Po končani srednji šoli (TSŠ KMRLP) v Ljubljani je uspešno zaključil študij na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju.

Delal kot organizator dela in analitik v Biroju za industrijski inženiring v večini industrijskih panog po Sloveniji in na območju Jugoslavije. Bil tudi predavatelj z licenco za študij dela (ISKRA).

Zbiral je tudi narečno izrazje iz domačega kraja v Selški dolini. Slednje je v separatu SAZU – ja (dialektološki oddelek) izšlo v Loškem zborniku. Pisal je tudi pesmi, novele in znanstveno fantastične zgodbe, ki so izšle pri Mladih potih in v reviji Življenje in tehnika. Večina revijalnih prevodov je izšla v reviji Srce in oko.

Naučil se je španščine, italijanščine in portugalščine ter začel prevajati. Prevajal za Radio Slovenija in literarne revije, nato pa za številne slovenske založbe. Leta 1994 je pridobil status književnega prevajalca. Prevaja tako literarna kakor tudi stvarna dela iz italijanščine, španščine, portugalščine ter iz hrvaškega in srbskega jezika. Sodeluje tudi pri pripravi leksikografskih izdaj v Sloveniji. Za Radio Slovenija je prevedel več kot 200 novel in pripovedk iz Latinske Amerike ter okoli deset radijskih iger, predvsem iz italijanščine. Roman Abadon je bil leta 2010 nominiran za Sovretovo nagrado (na predlog Nika Grafenauerja).

Sodeloval pri izdelavi Slovenskega velikega leksikona, za katerega je sestavil večino gesel za tujke ter sestavil in priredil večino gesel iz katalonske zgodovine, pravoslavja, protestantizma, animističnih verovanj, budizma in islama pri Splošnem religijskem leksikonu.

Nekateri prevodi

[uredi | uredi kodo]