Mirjana Ule

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mirjana Ule
Portret
Rojstvo 17. julij 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (71 let)
Ormož
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Področja psihologija, sociologija
Ustanove Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Alma mater Filozofska fakulteta v Ljubljani
Mentor doktorske
disertacije
Janek Musek
Drugi študijski mentorji Vid Pečjak
Doktorski študenti Vito Flaker, Metka Mencin Čeplak, Vesna Leskošek, Matka Kuhar, Oliver Vodeb, Andreja Vezovnik
Poznan po študijah iz socialne psihologije, raziskavah mladih, ženskih študijah, raziskavah sodobnih identitet, analizah življenjskega poteka, vsakdanjega življenja, družbeno kritičnih analizah sodobne medicine, zdravja, neenakosti
Zakonec Andrej Ule
Otroci Jernej Ule, Aljaž Ule

Mirjana (r. Nastran) Ule, slovenska socialna psihologinja, * 17. julij 1947, Ormož, Slovenija.

Po izobrazbi je psihologinja oz. socialna psihologinja, s tega področja je diplomirala, doktorirala in se tudi habilitirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Bila je predstojnica Centra za socialno psihologijo[1] na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.[2] Po upokojitvi jo je Univerza v Ljubljani leta 2018 imenovala za zaslužno profesorico. Raziskovalno se ukvarja s kritično socialno psihologijo, ženskimi študijami s fenomeni vsakdanjega življenja – družbenimi identitetami in odnosi, psihologijo življenjskega poteka ter mladinskimi študijami.[3] Od 2010 do 2013 je bila predsednica Komisije za ženske v znanosti in redna govornica na vsakoletnih posvetih te komisije. Štiriletni mandat je zaključila z izdajo v soavtorstvu monografije Ženske v znanosti, ženske za znanost: znanstvene perspektive žensk v Sloveniji in dejavniki sprememb (COBISS).

S sodelavkami in sodelavci Centra za socialno psihologijo je v zadnjih dvajestih letih objavila številne študije s področja mladine, družine in odraščanja v Sloveniji. Leta 2008 je izdala monografijo Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja (COBISS), v kateri opisuje, kako se mladi v Sloveniji odzivajo na družbene spremembe in kakšne težave imajo z vključevanjem v družbo, v kateri odraščajo.[3] Maja 2012 je napisala spremno besedo k prevodu Kulture narcisizma Christopherja Lascha, ki jo je končala z naslednjimi besedami:

»Postmoderni razsrediščeni, brezdomni subjekt ima mogoče šele zdaj priložnost, da se dvigne izza barikad cinizma, ironije, distance in stalnega samoizpraševanja ter se postavi na branike človečnosti proti vsem oblikam družbenih neenakosti, marginalizaciji, revščine in drugih socialnih tegob za obrambo globalne družbene solidarnosti in socialne pravičnosti. Tako lahko stori nekaj za druge in – če že hočete – s tem tudi zase.«[4]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "red. prof. dr. Mirjana Ule, FDV". Pridobljeno dne 8.3.2013. 
  2. "Dr. Mirjana Ule: »To so zgodovinski, prelomni dogodki. Stvar je postala preveč resna, da bi še vedno živeli svoja življenja mimo škodljivih procesov.«" (revija Mladina). Klemen Košak. 1.3.2013. Pridobljeno dne 8.3.2014. 
  3. 3,0 3,1 "Mirjana Nastran Ule, FDV" (blog). Lenart J. Kučić. 30.4.2009. Pridobljeno dne 8.3.2014. 
  4. Lasch, Christopher (2012). Kultura narcisizma : ameriško življenje v času zmanjšanih pričakovanj. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 260275968. ISBN 978-961-01-2253-1. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]