Mirjana Ule
| Mirjana Ule | |
|---|---|
.jpg) | |
| Rojstvo | 17. julij 1947 (77 let) Ormož |
| Narodnost |  slovenska |
| Področja | psihologija, sociologija |
| Ustanove | Fakulteta za družbene vede v Ljubljani |
| Alma mater | Filozofska fakulteta v Ljubljani |
| Mentor doktorske disertacije | Janek Musek |
| Drugi študijski mentorji | Vid Pečjak |
| Doktorski študenti | Vito Flaker, Metka Mencin Čeplak, Vesna Leskošek, Metka Kuhar, Oliver Vodeb, Andreja Vezovnik |
| Poznan po | študijah iz socialne psihologije, raziskavah mladih, ženskih študijah, raziskavah sodobnih identitet, analizah življenjskega poteka, vsakdanjega življenja, družbeno kritičnih analizah sodobne medicine, zdravja, neenakosti |
| Zakonec | Andrej Ule |
| Otroci | Jernej Ule, Aljaž Ule |
Mirjana Ule (r. Nastran), slovenska socialna psihologinja, * 17. julij 1947, Ormož, Slovenija.
Po izobrazbi je psihologinja oz. socialna psihologinja, s tega področja je diplomirala, doktorirala in se tudi habilitirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Bila je predstojnica Centra za socialno psihologijo[1] na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.[2] Raziskovalno se ukvarja s kritično socialno psihologijo, ženskimi študijami s fenomeni vsakdanjega življenja – družbenimi identitetami in odnosi, psihologijo življenjskega poteka ter mladinskimi študijami.[3] Od 2010 do 2013 je bila predsednica Komisije za ženske v znanosti in redna govornica na vsakoletnih posvetih te komisije. Štiriletni mandat je zaključila z izdajo v soavtorstvu monografije Ženske v znanosti, ženske za znanost: znanstvene perspektive žensk v Sloveniji in dejavniki sprememb (COBISS). Po upokojitvi jo je Univerza v Ljubljani leta 2018 imenovala za zaslužno profesorico, 2021 pa je bila izvoljena tudi za izredno članico SAZU.
S sodelavkami in sodelavci Centra za socialno psihologijo je v zadnjih dvajestih letih objavila številne študije s področja mladine, družine in odraščanja v Sloveniji. Leta 2008 je izdala monografijo Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja (COBISS), v kateri opisuje, kako se mladi v Sloveniji odzivajo na družbene spremembe in kakšne težave imajo z vključevanjem v družbo, v kateri odraščajo.[3] Maja 2012 je napisala spremno besedo k prevodu Kulture narcisizma Christopherja Lascha, ki jo je končala z naslednjimi besedami:
»Postmoderni razsrediščeni, brezdomni subjekt ima mogoče šele zdaj priložnost, da se dvigne izza barikad cinizma, ironije, distance in stalnega samoizpraševanja ter se postavi na branike človečnosti proti vsem oblikam družbenih neenakosti, marginalizaciji, revščine in drugih socialnih tegob za obrambo globalne družbene solidarnosti in socialne pravičnosti. Tako lahko stori nekaj za druge in – če že hočete – s tem tudi zase.«[4]
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »red. prof. dr. Mirjana Ule, FDV«. Pridobljeno 8. marca 2013.
- ↑ »Dr. Mirjana Ule: »To so zgodovinski, prelomni dogodki. Stvar je postala preveč resna, da bi še vedno živeli svoja življenja mimo škodljivih procesov.«« (revija Mladina). Klemen Košak. 1. marec 2013. Pridobljeno 8. marca 2014.
- ↑ 3,0 3,1 »Mirjana Nastran Ule, FDV«. Lenart J. Kučić. 30. april 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča (blog) dne 8. marca 2014. Pridobljeno 8. marca 2014.
- ↑ Lasch, Christopher (2012). Kultura narcisizma : ameriško življenje v času zmanjšanih pričakovanj. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 260275968. ISBN 978-961-01-2253-1.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Mirjana Ule v Wikimedijini zbirki- COBISS - Osebna bibliografija
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
