Pojdi na vsebino

Mira Svetina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mira Svetina
Portret
Rojstvo15. maj 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1]
Idrija[1]
Smrt6. julij 2007({{padleft:2007|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1] (92 let)
Ljubljana[1]
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Italija
 Cislajtanija
Poklicpolitična komisarka, partizanka, javna osebnost

Mira Svetina (r. Kogej, posvojena Tomšič; partizansko ime Vlasta), slovenska komunistka, partizanka in narodni heroj, * 15. maj 1915, Idrija, † 6. julij 2007, Ljubljana.

Študirala je pedagogiko na FF v Ljubljani in diplomirala 1941. Delovala je v domu visokošolk in Slovenskem klubu, bila je članica GO Zveze kmetskih fantov in deklet, voditeljica ženskega oddelka ter zveze in sourednica Grude, 1939 sprejeta v KPS, članica PK SKOJ za Slovenijo in CK SKOJ, kurirka med CK KPS in CK KPJ v Zagrebu ter posameznimi okrožji oz. člani CK KPS.

Svetina je leta 1941 po začetku vojne skrbela za organizacijske zveze z Gorenjsko in Kamniško-Zasavskim, bila članica PK KPS za Gorenjsko, kjer je mdr. sodelovala v pripravah na vstajo, nato od junija 1942 najprej članica, ko pa so septembra ostali člani odšli na osvobojeno ozemlje, samostojna poverjenica CK KPS in IO OF za Ljubljano, od oktobra 1944 do pomladi 1945 pa je bila instruktorica CK KPS pri PK za Štajersko. Že oktobra 1943 so jo v Kočevju v odsotnosti izvolili v SNOS. Aprila 1945 je odšla v Beograd, kjer je organizirala slovenske izseljence za njhov povratek, v Ljubljano pa je prišla na dan njene osvoboditve, 9. maja 1945.

Njen prvi mož, narodni heroj Lojze Kebe-Štefan je padel leta 1942. Po vojni se je drugič poročila z Vladimirjem Svetino - Ivom. Njun sin je Ivo Svetina.[2]

Mira in Vladimir - Ivo Svetina sta bila med vojno zelo pomembna člana VOS v Ljubljani. Mira - Vlasta je mdr. sodelovala pri likvidaciji takratnega slovenskega Rdečega križa, ko je 12. septembra 1944 je Gestapo čez noč odpeljal predsednika Otona Fetticha in njegove odbornike v Dachau, kjer jih je večina umrla.

Po vojni je bila mdr. kratek čas sekretarka MK KPS v Ljubljani, načelnica kadrovskega oddelka CK KPS, v katerega je bila prvič izvoljena 1948, predsednica kontrolne komisije pri CK KPS ter 8 let predsednica Rdečega križa Slovenije; poslanka Skupščine LRS/SRS in en mandat njena sekretarka, predsednica njenega odbora za zdravstveno in socialno politiko, 1963-70/4 je bila sodnica Ustavnega sodišča SRS, nazadnje članica Sveta federacije.

Bila je nosilka partizanske spomenice 1941 in reda narodne osvoboditve. Leta 1953 je bila poglašena za narodno herojinjo. [3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: MK. 1987–2002.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  3. Narodni heroji Jugoslavije. Beograd: Mladost. 1975.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]