Pojdi na vsebino

Mima Jaušovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mima Jaušovec
Polno imeMirjana Jaušovec
DržavaZastava Jugoslavije Jugoslavija
PrebivališčeMaribor
Rojstvo20. julij 1956({{padleft:1956|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1] (68 let)
Maribor[2]
Višina160 cm
Kariera1975
Upokojen1988
Igradesničarka
Denarne nagrade933.926 $
Posamezno
Zmage-porazi351–248 (58,6%)
Št. naslovov5
Najv. rangŠt. 6 (22. marec 1982)
Grand Slam rezultati posamezniki
OP AvstralijePF (1980)
OP FrancijeZ (1977)
OP AnglijeČF (1978, 1981)
OP ZDAPF (1976)
Dvojice
Zmage-porazi28–26 (51,8%)
Št. naslovov11
Najv. rangŠt. 211 (21. december 1986)
Grand Slam rezultati dvojice
OP Avstralije3KR (1980)
OP FrancijeZ (1978)
OP AnglijeF (1978)
OP ZDAPF (1976, 1983)

Mirjana »Mima« Jaušovec, izgovorjava, slovenska tenisačica, * 20. julij 1956, Maribor.

Kariera

[uredi | uredi kodo]

Mima Jaušovec je med mladinci leta 1973 osvojila Odprto prvenstvo Francije in leta 1974 Odprto prvenstvo Anglije, člansko kariero je začela leta 1975. Kot edina slovenska tenisačica je osvojila enega štirih turnirjev za Grand Slam med posamezniki. Leta 1977 ji je to uspelo na turnirju za Odprto prvenstvo Francije z zmago v finalu proti Florenti Mihai, ob tem pa je na istem turnirju še dvakrat prišla do finala, v letih 1978 in 1983, ko sta jo v finalu premagali Virginia Ruzici in Chris Evert. Na turnirjih za Odprto prvenstvo Avstralije je kot najboljši rezultat dosegla uvrstitev v polfinale leta 1980, enak uspeh je dosegla tudi na turnirjih za Odprto prvenstvo ZDA leta 1976, na turnirjih za Odprto prvenstvo Anglije pa se ji je dvakrat uspelo uvrstiti v četrtfinale, v letih 1978 in 1981. Mima Jaušovec je osvojila Odprto prvenstvo Francije tudi med ženskimi dvojicami, in sicer leta 1978 v paru z Romunko Virginio Ruzici. Istega leta sta skupaj prišli še v finale Odprtega prvenstva Anglije. 22. marca 1982 je osvojila svojo najvišjo uvrstitev na ženski teniški lestvici s šestim mestom. Leta 1979 je osvojila zlati medalji med posameznicami in dvojicami na sredozemskih igrah. Po petnajstih letih aktivnega igranja, se je leta 1988 upokojila z razmerjem zmag in porazov med posamezniki 351–248 oziroma 58,6% uspešnostjo ter petimi turnirskimi zmagami.

Štirikrat je bil izbrana za Slovensko športnico leta, v letih 1975, 1976, 1977 in 1980. Leta 1990 je za svoje zasluge prejela Srebrni grb Mesta Maribor[3]. Leta 2012 je bila sprejeta v Hram slovenskih športnih junakov. Leta 2017 je prejela mestni pečat Maribora[4].

Finali Grand Slamov

[uredi | uredi kodo]

Posamično (3)

[uredi | uredi kodo]

Zmage (1)

[uredi | uredi kodo]
Leto Turnir Nasprotnica v finalu Rezultat finala
1977 Odprto prvenstvo Francije Romunija Florenta Mihai 6-2, 6-7, 6-1

Porazi (2)

[uredi | uredi kodo]
Leto Turnir Nasprotnica v finalu Rezultat finala
1978 Odprto prvenstvo Francije Romunija Virginia Ruzici 6-2, 6-2
1983 Odprto prvenstvo Francije Združene države Amerike Chris Evert 6-1, 6-2

Ženske dvojice (2)

[uredi | uredi kodo]

Zmage (1)

[uredi | uredi kodo]
Leto Turnir Partnerica Nasprotnici v finalu Rezultat finala
1978 Odprto prvenstvo Francije Romunija Virginia Ruzici Avstralija Lesley Turner Bowrey
Francija Gail Chanfreau
6–4, 6–3

Porazi (1)

[uredi | uredi kodo]
Leto Turnir Partnerica Nasprotnici v finalu Rezultat finala
1978 Odprto prvenstvo Anglije Romunija Virginia Ruzici Avstralija Kerry Reid
Avstralija Wendy Turnbull
4–6, 9–8, 6–3

Viri in klici

[uredi | uredi kodo]
  1. Collins B. The Bud Collins History of Tennis: An Authoritative Encyclopedia and Record Book — 2 — NYC: New Chapter Press, 2010. — P. 695. — ISBN 978-0-942257-70-0
  2. Collins B. The Bud Collins History of Tennis: An Authoritative Encyclopedia and Record Book — 2 — NYC: New Chapter Press, 2010. — P. 694. — ISBN 978-0-942257-70-0
  3. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2007. Pridobljeno 31. maja 2008.
  4. »Mima Jaušovec prejela mestni pečat Maribora«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. novembra 2020. Pridobljeno 14. junija 2017.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]