Pojdi na vsebino

Milena Mohorič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Milena Mohorič
Rojstvo18. avgust 1905({{padleft:1905|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Ormož
Smrt18. avgust 1972({{padleft:1972|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (67 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Avstro-Ogrska
Poklicgermanistka, pesnica, publicistka, pedagoginja, prevajalka, pisateljica

Milena Mohorič-Premrù, slovenska germanistka, pesnica, publicistka, pedagoginja in prevajalka, * 18. avgust 1905, Ormož, † 18. avgust 1972, Ljubljana.

Pred drugo svetovno vojno je postala članica Komunistične partije Slovenije; po okupaciji Jugoslavije je sodelovala z OF in bila zaradi tega internirana v italijansko taborišče.

Po vojni je postala profesorica na Visoki pedagoški šoli v Ljubljani, dokler je niso leta 1949 aretirali pod pretvezo, da se je opredelila za Informbiro. Zatem so jo poslali v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostala skoraj do smrti.

Mohoričeva se je v tridesetih letih 20. stoletja kot avtorica esejev uveljavila v reviji Modra ptica še bolj pa kot avtorica realistične in tudi socialnorealistične proze. Ukvarjala se je s psihologijo ženske in otroka v sočasni, predvsem meščanski družbi (Korenove Saše učna doba, 1940). Med vojno in po vojni je postalo njeno pisanje predvsem propagandistično (Slike iz partizanske bolnišnice, 1944; Motivi z Raba, 1946). Izdala je tudi pesniško zbirko Samotni breg (1947). Po dolgem premoru pa je bila po njeni smrti objavljena zgodovinska kmečka povest Hiša umirajočih (1975).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]