Mihael Hrabri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mihael Hrabri
Mihai Bravu
Vlaški knez
Moldavski knez
Portret Mihaela Hrabrega; Egidij Sadeler II., Praga, 1601
Portret Mihaela Hrabrega; Egidij Sadeler II., Praga, 1601
Knez Vlaške
Obdobje vladanja 1593–1601
Predhodnik Aleksander III. Zlobni
Naslednik Simion Movilă
Knez Moldavije
Vladanje 1600
Predhodnik Jeremija Movilă
Naslednik Jeremija Movilă
Guverner Transilvanije
Vladanje 1599-1600, 1601
Predhodnik Andrej Báthory
Naslednik Štefan Bocskay
Zakonec kneginja Stanka
Potomci Nikolaj Pătrașcu
Florica
Hiša Drakulič
Oče Pătrașcu Dobri
Mati Teodora Cantacuzino
Rojstvo 1558[1][2][3]
Oraşul de Floci[d]
Smrt 9. (19.) avgust 1601[4]
Câmpia Turzii[d]
Pokop 12. avgust 1601
Alba Iulia ali Bogata, okraj Cluj (telo), samostan Dealu, okraj Dâmbovița (glava)
Vera pravoslavna

Mihael Hrabri (romunsko Mihai Viteazu(l) ali Mihai Bravu, madžarsko Vitéz Mihály) je bil knez Vlaške (1593-1601) in Moldavije (1600) in de facto vladar Transilvanije (1599-1600), * 1558,[5] Târgul de Floci, Vlaška, † 9. avgust 1601, Câmpia Turzii,Transilvanija. [5]

V Romuniji velja za enega od največjih narodnih herojev,[6] v romunskem zgodovinopisju pa za prvega tvorca romunske enotnosti.[7] Njegova vladavina v Vlaški se je začela v jeseni leta 1593. Dve leti kasneje se je začela vojna z Osmanskim cesarstvom, v kateri se je Mihael bojeval v bitki pri Călugăreni, ki velja za eno od najpomembnejših bitk njegove vladavine. Čeprav je vlaška vojska v bitki zmagala, je bila prisiljena na umik in čakanje na pomoč svojih zaveznikov, kneza Sigismunda Bathoryja iz Transilvanije in svetega rimskega cesarja Rudolfa II. Vojna se je končala s sklenitvijo miru januarja 1597. Mir je trajal samo leto in pol in bil ponovno sklenjen konec leta 1599, ko Mihael vojne ni mogel nadaljevati zaradi pomanjkanja podpore svojih zaveznikov.

Leta 1599 je zmagal v bitki Şelimbărju in kmalu zatem prišel v Alba Iulio. Postal je cesarjev guverner, de facto pa vladar Transilvanije. Nekaj mesecev kasneje so njegove čete napadle Moldavijo in prodrle do njene prestolnice Iaşi. Moldavski knez Jeremija Movilă je pobegnil na Poljsko in Mihael je bil razglašen za moldavskega kneza. S tem je prevzel oblast v vseh treh romunskih kneževinah. Na oblasti se je obdržal manj kot eno leto, ker so se mu moldavski in vlaški bojarji uprli. Proti njim se je povezal s habsburškim generalom Georgom Basto in zatrl upor ogrskega plemstva v Gurăslău v Transilvaniji. Kmalu po zmagi so ga na Rudolfov ukaz 9. avgusta 1601 umorili Bastovi vojaki.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Encyclopædia Britannica
  2. Faceted Application of Subject Terminology
  3. Early Modern Letters Online
  4. Record #118852892 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. 5,0 5,1 Mihai, Walachei, Fürst. Katalog der Deutchen Nationalbibliotek. Pridobljeno 21. decembra 2016.
  6. Kemp, Arthur (2008). Jihad: Islam's 1,300 Year War Against Western Civilisation. ISBN 978-1-4092-0502-9. 
  7. Piotr S. Wandycz (2001). The Price of Freedom: A History of East Central Europe from the Middle Ages to the Present. New York: Routledge. str. 63. ISBN 9780415254915. 
Mihael I. Vlaški
Basarabska dinastija
(Drakuliči)
Rojen: 1558 Umrl: 9. avgust 1601
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Aleksander III. Zlobni
Knez Vlaške
1593–1600
Naslednik: 
Simion Movilă
Predhodnik: 
Jeremija Movilă
Knez Moldavije
1600
Naslednik: 
Jeremija Movilă
Predhodnik: 
Andrej Báthory
Guverner Transilvanije
1599-1600, 1601
Naslednik: 
Štefan Bocskay
Opombe in reference
1. Regnal Chronologies