Midyjev izrek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Midyjev izrek v matematiki obravnava desetiški razvoj ulomkov oblike a/p, kjer je p praštevilo, ulomek a/p pa je okrajšani neskončni desetiški ulomek s sodo periodo.[1] Imenuje se po francoskem matematiku E. Midyju.[2] Če je perioda desetiškega razvoja ulomka a/p v intervalu (0,1) enaka 2n, velja in:

števke v drugi polovici ponavljajoče desetiške periode pa so komplementarne glede na 9 z odgovarjajočimi števkami v prvi polovici, oziroma:

Ta značilnost se imenuje tudi Midyjeva značilnost ali značilnost devetic.[3] Vodilne ničle v nizih zanemarjamo.

Na primer:

Prva najmanjša praštevila za katera velja Midyjev izrek so (OEIS A028416):

7, 11, 13, 17, 19, 23, 29, 47, 59, 61, 73, 89, 97, 101, 103, 109, 113, 127, 131, 137, 139, 149, 157, 167, 179, 181, 193, 197, 211, ...

Midyjev izrek za nekatera sestavljena števila[uredi | uredi kodo]

Midyjev izrek velja tudi za nekatere potence praštevil in za sestavljena števila m, deljiva z .[1][4] Na primer:

Na primer imajo poleg praštevil 7, 11 in 13 Midyjevo značilnost tudi njihovi produkti 77, 91, 143 in 1001:

Midyjev izrek velja tudi za nekatera sestavljena števila, ki so mnogokratniki praštevil s sodimi dolžinami period:

14, 22, 26, 28, 34, 35, 38, 44, 46, 52, 55, 56, 58, 65, 68, 70, 76, 85, 88, 92, 94, 95, 98, ...

ne velja pa za mnogokokratnike, kot so:

21, 33, 39, 42, 51, 57, 63, 66, 69, 78, 84, 87, 99, 102, ...

Prva najmanjša števila za katera velja Midyjev izrek so tako (OEIS A187040):

7, 11, 13, 14, 17, 19, 22, 23, 26, 28, 29, 34, 35, 38, 44, 46, 47, 49, 52, 55, 56, 58, 59, 61, 65, 68, 70, 73, 76, 77, 85, 88, 89, 91, 92, 94, 95, 97, 98, ...

Razširjeni Midyjev izrek[uredi | uredi kodo]

Če je k delitelj dolžine sode periode ulomka a/p (p praštevilo), razširjeni Midyjev izrek pravi, da je vsota nizov po k števk enaka mnogokratniku .[5] Poleg tega velja tudi, če je k enak 2 ali 3, je vsota nizov točno enaka .

Na primer:

Če razdelimo niz periode na dele z 2 ali 1 števko, dobimo:

Če razdelimo niz periode (dolžina periode je 17-1=16) na dele s 4, 2 ali 1 števko, dobimo

kjer je dolžina periode enaka 19-1=18. Če razdelimo niz periode na dele s 6, 3, 2 ali 1 števko, dobimo:

Midyjev izrek za druge osnove[uredi | uredi kodo]

Midyjev izrek in njegova razširitev nista odvisna od posebnih značilnosti desetiškega razvoja, tako da veljata v poljubni osnovi b, kjer 10k − 1 nadomesti bk − 1, seštevanje pa poteka v osnovi b. Na primer osmiško:

Dokaz Midyjevega izreka[uredi | uredi kodo]

Midyjev izrek se lahko dokaže s prijemi teorije grup, pa tudi z elementarno algebro in modularno aritmetiko.

Naj je p praštevilo, a/p pa ulomek med 0 in 1. Predpostavimo, da ima perioda v razvoju ulomka a/p v osnovi b dolžino , kar da:

kjer je N celo število, katerega razvoj v osnovi b je niz a1a2...a.

b  − 1 je mnogokratnik p, ker je(b  − 1)a/p celo število. Poleg tega bn−1 ni mnogokratnik p za katerokoli vrednost n manjšo od , saj bi bila potem dolžina ponavljajoče se periode ulomka a/p v osnovi b manjša od .

Naj je sedaj  = hk. Potem je b  − 1 mnogokratnik bk − 1. Naj je b  − 1 = m(bk − 1), tako, da velja:

b  − 1 je mnogokratnik p; bk − 1 ni mnogokratnik p (ker je k manj kot  ); p pa je praštevilo, zato mora biti m mnogokratnik p,

pa je celo število. Tako je:

Sedaj razdelimo niz a1a2...a na h enakih delov dolžine k, in ti naj predstavljajo cela števila N0...Nh − 1 v osnovi b, tako, da je:

Za dokaz razširjenega Midyjevega izreka v osnovi b moramo pokazati, da je vsota h celih števil Ni mnogokratnik bk − 1.

Ker je bk kongruentno 1 modulo bk − 1, bo tudi vsaka potenca bk kongruentna 1 modulo bk − 1. Zato:

kar dokazuje razširjeni Midyjev izrek v osnovi b.

Za dokaz izvirnega Midyjevega izreka vzamemo posebni primer, kjer je h = 2. N0 in N1 sta oba predstavljena z nizoma s k števkami v osnovi b, tako da za oba velja:

N0 in N1 ne moreta bita oba enaka 0 (saj bi bilo a/p = 0), in ne moreta biti oba enaka bk − 1 (ker bi bilo a/p = 1), tako da je:

in, ker je N0 + N1 mnogokratnik od bk − 1, sledi, da je:

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Leavitt (1967).
  2. Midy (1836).
  3. García-Pulgarín, Giraldo (2009).
  4. Lewittes (2007).
  5. Abdul-Baki (2005).

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Abdul-Baki, Bassam (12. julij 2005). »Extended Midy's Theorem« (PDF).
  • Midy, E. (1836). De Quelques Propri´et´es des Nombres et des Fractions D´ecimales P´eriodiques. Nantes. str. 21.