Michael Halliday

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Michael Halliday
Portret
Rojstvo13. april 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2]
Leeds[d]
Smrt15. april 2018({{padleft:2018|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[3][2] (93 let)
Sydney
DržavljanstvoFlag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Flag of Australia.svg Avstralija
Poklicjezikoslovec, filozof, pedagog, univerzitetni profesor

Michael Alexander Krikwood Halliday (tudi M.A.K. Halliday), angleško-avstralski jezikoslovec, * 13. april 1925, Leeds, Yorkshire, Združeno kraljestvo, † 15. april 2018, Sydney, Avstralija.

Razvil je nov model za obravnavo jezika, in sicer sistemsko funkcionalno slovnico. Njegovo novo odkritje je imelo močen vpliv na takratno in današnje jezikoslovje.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Leedsu, Anglija, kjer je tudi odraščal. Ljubezen do jezika sta mu negovala starša in učiteljica angleščine. Študiral je kitajščino na Univerzi v Londonu in na Kitajskem. Doktorat s področja kitajskega jezikoslovja je pridobil na Univerzi v Cambridgeu. Halliday se je po 13. letih poučevanja kitajščine usmeril v novo področje jezikoslovja.

Leta 1961 je izdal teorijo o sistemsko funkcionalnem jezikoslovju in sistemsko funkcionalni slovnici. Pri projektu je sodeloval z angleškim profesorjem J.R. Firthom in skupino evropskih jezikoslovcev iz praške šole.

Poučeval je na številnih priznanih univerzah, kot so Univerza Indiane, Stanford, Univerza v Illinoisu, Univerza v Essexu in Univerza v Sydneyju. Upokojil se je leta 1987 in ostal v Avstraliji, kjer je živel z ženo Ruqaiya Hasan.

Funkcije jezika[uredi | uredi kodo]

Halliday je opredelil 7 funkcij jezika:

  • Instrumentalna funkcija - uporaba jezika za zadovoljitev osebnih potreb
  • Regulatorna funkcija - uporaba jezika za nadzor nad obnašanjem drugih
  • Interaktivna funkcija - uporaba jezika za vzpostavitev in vzdrževanje interakcije
  • Osebna funkcija - uporaba jezika kot pomoč pri izražanju samega sebe in osebnih občutkov
  • Hevristična funkcija - uporaba jezika z namenom iskanja informacij, imen ipd.
  • Domišljiska funckija - uporaba jezika za ustvarjanje novih svetov (v zgodbah)
  • Informativna funkcija - uporaba jezika za sporočanje informacij in tvorbo predlogov

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]