Pojdi na vsebino

Mehkužke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mehkužke
(molluscum contagiosum)
Za mehkužke značilne bunčice na koži
Specialnostinfektologija, dermatologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10B08.1
MKB-9078.0
DiseasesDB8337
MedlinePlus000826
eMedicinederm/270
MeSHD008976

Mehkužke[1] ali molluscum contagiosum so nalezljiva virusna kožna bolezen, ki se kaže v obliki za poprovo zrno velikih prosojnih bunčic z vgreznino na sredi.[2] Prizadene lahko tudi sluznice. Povzroča ga DNK-virus iz družine poksvirusov, ki sicer ne pozna živalskega rezervoarja in torej povzroča okužbo le pri ljudeh. Obstajajo štirje tipi virusa; virus tipa 1 je najbolj razširjen. Prenaša se z dotikom bolnikovega prizadetega predela kože ali predmeta, okuženega z virusom (na primer brisače, oblek, igrač). Okužba je pogostejša pri otrocih, spolno aktivnih ljudeh in bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom.[3] Najpogosteje prizadene otroke do desetega leta starosti.[4]

Mehkužke lahko prizadenejo katerikoli predel kože, najpogosteje pa se pojavijo na trupu, rokah, v dimljah ali na nogah. Obstajajo dokazi, da se število okužb od leta 1966 v svetovnem merilu povečuje, vendar teh okužb v številnih primerih ne spremljajo natančno, saj gre le redko za hudo bolezen in večinoma izzveni brez zdravljenja. Bolnik je kužen do izgina bunčic na koži. V nekaterih primerih lahko brez zdravljenja določene spremembe na koži vztrajajo tudi do 4 leta.[5]

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]
Bunčice na koži, značilne za mehkužke

Mehkužke se kažejo v obliki kupolastih bisernatih kožnih vzbrsti. V premer merijo po navadi od 1 do 5 mm in imajo ugreznjen osrednji del.[6] Običajno niso boleče, lahko pa srbijo in so razdražene. Praskanje bunčic lahko povzroči razširitev okužbe ali brazgotinjenje. V okoli 10 % primerov se okoli vzbrsti pojavi vnetje. Virusna okužba je omejena na najbolj površinko plast povrhnjice. Dodaten zaplet lahko povzroči bakterijska nadokužba prizadetega predela kože.[7]

Bunčice praviloma spontano izginejo; posamezna bunčica vztraja običajno od 6 tednov[8] do 3 mesecev.[9] Bunčice se pa lahko tudi množijo zaradi procesa avtoinokulacije, kar praviloma podaljša njihovo vztrajanje. Povprečno trajanje izbruha bolezni v nekem okolju je od 8[8] do 18 mesecev.[10][11] Bolnik je okužen od 6 mesecev do 5 let; dlje časa trajajoča okužba je značilna zlasti za bolnike z okrnjenim imunskim sistemom.[9][11]

Diagnoza

[uredi | uredi kodo]
Virus mehkužk
(virus molluscum contagiosum)

Virus molluscum contagiosum, posnet z elektronskim mikroskopom
Razvrstitev virusov
Skupina: Skupina I (dsDNA)
Družina: Poxviridae
Rod: Molluscipoxvirus
Vrsta: virus molluscum contagiosum
Mikroskopski posnetek mehkužke (barvanje HE)
Mikroskopski posnetek mehkužke z značilnimi moluskumskimi telesci (barvanje HE)

Diagnoza temelji na kliničnih znakih, potrdijo jo lahko z ekscizijsko biopsijo (mikroskopska preiskava izrezanega delčka prizadetega tkiva).

Histološko je za mehkužke značilna prisotnost »moluskumskih telesc« v povrhnjici kože nad temeljno plastjo. Ta telesca sestavljajo velike celice z obilno zrnato eozinofilno citoplazmo z nakopičenimi virioni in majhnimi periferno ležečimi jedri.

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

V začetku smernice priporočajo opazovanje ter čakanje na spontano ozdravitev.[12] Opcije zdravljenja, ki so na voljo, so namreč invazivne in neprijetne.

Kadar je potrebno zdravljenje, se najpogosteje uporablja ekskohleacija (postrganje bunčice) po predhodnem nanosu lokalnega anestetika v kremi ali z blago krioterapijo. Uporabljajo se tudi raztopina 5-% kalijevega hidroksida, ki povzroči razkroj okuženih celic in stimulira imunski odziv. Uporablja se do vnetnega odziva oz. najdlje 14 dni.[13] Na enak način kot kalijev hidroksid deluje tudi učinkovina kantaridin.[14]

V primeru persistirajoče okužbe in kadar drugi načini zdravljenja ne pomagajo, se lahko uporabi tudi laserska terapija.[15]

Prognoza

[uredi | uredi kodo]

V večini primerov pride do spontanega izčiščenja virusa v obdobju dveh let, običajno v devetih mesecih. Dokler so prisotne kožne vzbrsti, je možen prenos okužbe na druge ljudi.[16]

Za razliko na primer od okužbe z virusom herpesa simpleksa virus mehkužk ne povzroča perzistirajoče inaktivne okužbe in kasnejše ponovne aktivacije.[16] Vendar pa po ozdravitvi oseba ne razvije trajne imunosti in je možna ponovna okužba ob ponovni izpostavitvi virusu.

Epidemiologija

[uredi | uredi kodo]

Podatek za leto 2010 pravi, da je bilo okuženih 122 milijonov ljudi na svetu (1,8 % svetovne populacije).[17]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Vključitev v vrtec/šolo po preboleli nalezljivi bolezni ali okužbi – smernice. Inštitut za varovanje zdravja, 5. 4. 2012, dostopno na: www.ivz/Področje dela/Nalezljive bolezni/Izbruhi nalezljivih bolezni.
  2. ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527595/molluscum?query=Molluscum%20, vpogled: 16. 11. 2014.
  3. ↑ Hanson D; Diven DG (2003). »Molluscum contagiosum«. Dermatol. Online J. 9 (2): 2. PMID 12639455.
  4. ↑ »Frequently Asked Questions: For Everyone. CDC Molluscum Contagiosum«. United States Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno 29. junija 2008.
  5. ↑ »Molluscum (Molluscum Contagiosum) FAQ«. Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno 26. decembra 2013.
  6. ↑ Likness, LP (2011). »Common dermatologic infections in athletes and return-to-play guidelines«. The Journal of the American Osteopathic Association. 111 (6): 373–379. PMID 21771922.
  7. ↑ »Pamphlets: Molluscum Contagiosum«. American Academy of Dermatology. 2006. Pridobljeno 30. novembra 2008.
  8. ↑ 8,0 8,1 Weller R; O'Callaghan CJ; MacSween RM; White MI (1999). »Scarring in molluscum contagiosum: comparison of physical expression and phenol ablation«. BMJ. 319 (7224): 1540. doi:10.1136/bmj.319.7224.1540. PMC 28297. PMID 10591712.
  9. ↑ 9,0 9,1 Molluscum Contagiosum na eMedicine
  10. ↑ MedlinePlus Encyclopedia Molluscum Contagiosum
  11. ↑ 11,0 11,1 Tyring SK (2003). »Molluscum contagiosum: the importance of early diagnosis and treatment«. Am. J. Obstet. Gynecol. 189 (3 Suppl): S12–6. doi:10.1067/S0002-9378(03)00793-2. PMID 14532898.
  12. ↑ »Molluscum Contagiosum«. Prodigy knowledgebase. National Health Service. 2003. Pridobljeno 20. aprila 2010.—UK NHS guidelines on Molluscum Contagiosum
  13. ↑ Lisjak M. Kožne težave majhnih otrok. Farm vestn 2014; 65; 101–112.
  14. ↑ »Molluscum Contagiosum - Treatment Overview«. WebMD. 12. januar 2007. Pridobljeno 21. oktobra 2007.
  15. ↑ Gold, MH; Moiin, A (2007). »Treatment of verrucae vulgaris and molluscum contagiosum with photodynamic therapy«. Dermatologic clinics. 25 (1): 75–80. doi:10.1016/j.det.2006.09.015. PMID 17126744.
  16. ↑ 16,0 16,1 »Frequently Asked Questions: For Everyone. CDC Molluscum Contagiosum«. United States Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno 8. decembra 2008.
  17. ↑ Vos, Theo; Flaxman, Abraham D.; Mohsen, Naghavi; in sod. (15. december 2012). »Years lived with disability (YLDs) for 1160 sequelae of 289 diseases and injuries 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010«. Lancet. 380 (9859): 2163–2196. doi:10.1016/S0140-6736(12)61729-2. PMID 23245607.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mehkužke&oldid=6251587«