Ogled vira Mazurka Dombrowskega

{{Infobox anthem
| title         = »Poljska še ni izgubljena
| image         = Polish national anthem.jpg
| image_size    = 
| caption       = 
| alt_title     = »{{lang|pl|italic=no|Pieśń Legionów Polskich we Włoszech}}«
| sl_alt_title  = »Pesem poljskih legij v Italiji«
| alt_title_2   = "{{lang|pl|italic=no|Jeszcze Polska nie zginęła}}«
| sl_alt_title_2 = »Poljska še ni izgubljena«
| prefix        = Državna
| country       = [[Poljska|Poljske]]
| composer      = neznan skladatelj (priredba [[Kazimierz Sikorski]])
| music_date    = 18. stoletje
| author        = [[Józef Wybicki]]
| lyrics_date   = 1797
| adopted       = {{Start date and age|df=yes|1927}}
| sound         = Mazurek Dabrowskiego.ogg
| sound_title   = Instrumentalna različica [[Orkester Vojne mornarice Združenih držav Amerike|orkestra Vojne mornarice ZDA]] (ena kitica)
}}
'''Mazurka Dombrowskega''' ([[poljščina|poljsko]] ''Mazurek Dąbrowskiego'') je poljska domoljubna [[skladba|pesem]], od leta 1927 uradna [[državna himna]] [[Poljska|republike Poljske]].

== Zgodovina ==

Besedilo [[mazurka|mazurke]] Dombrowskega (s prvotnim [[ime]]nom ''Pesem poljskih [[legija|legij]] v Italiji'', poljsko ''Pieśń Legionów Polskich we Włoszech'') je julija 1797 v [[italija]]nskem [[mesto|mestecu]] [[Reggio Emilia]] napisal poljski pisec in politik [[Józef Wybicki]]; avtor melodije, ki se opira na ljudsko mazurko, je neznan. Od samega začetka so jo navdušeno sprejele legije generala [[Henrik Dombrowski|Dombrowskega]], pozneje pa so jo prepevali tudi med [[Novembrska vstaja|novembrsko]] (1830) in [[Januarska vstaja|januarsko vstajo]] (1863). Priljubljena je bila med Poljaki med [[velika migracija Poljakov|veliko migracijo]], v času [[Ruska revolucija (1905)|revolucije 1905]], ter med prvo in drugo svetovno vojno. Prevedena je v 17 jezikov, med drugim v nemščino, angleščino, francoščino, ruščino, italijanščino, hrvaščino, makedonščino, srbščino, slovaščino in samogitijščino.

V [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] leta 1848 so mazurko Dombrowskega prepevali na ulicah Dunaja, Berlina in Prage. Bila je tudi vzor pesmi, ki jo je napisal [[Samuel Tomašik]] na domala identično melodijo, ki je postala [[vseslovanska himna]], po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] pa sprejeta tudi kot [[Hej Slovani|državna himna]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].

== Besedilo ==
[[File:Mazurek Dąbrowskiego manuscript.jpg|thumb|upright|left|Faksimile [[Józef Wybicki|Wybickijevega]] rokopisa ''Pesmi o poljskih legijah v Italiji'']]

Izvirno besedilo, katerega avtor je Wybicki, je pesem, sestavljena iz šestih [[štirivrstičnica|štirvrstičnic]] in [[refren]]a, ki se ponovi po vseh [[kitica]]h, razen zadnjega, in sledi [[shema rim|shemi rim]] ABAB. Uradno besedilo, ki temelji na različici iz leta 1806,<ref name=kuczyn>{{navedi knjigo|location=Warsaw, PL|publisher=Wiedza Powszechna|last1=Russocki|first1=Stanisław|last2=Kuczyński|first2=Stefan|last3=Willaume|first3=Juliusz|title=Godło, barwy i hymn Rzeczypospolitej. Zarys dziejów|language=pl|year=1978|oclc=123224727|url=https://books.google.com/books?id=l5BJAAAAIAAJ}}</ref> »Poljska še ni umrla«, kaže na bolj nasilen vzrok morebitne smrti naroda.<ref name=davies>{{navedi knjigo|publisher=[[Oxford University Press]]|last=Davies|first=Norman|author-link=Norman Davies|title=God's Playground: A History of Poland – 1795 to the Present|volume=II|edition=Revised|year=2005|page=13|url=https://books.google.com/books?id=9Tbed6iMNLEC&q=jeszcze+polska+god%27s+playground&pg=PA13|access-date=5 March 2013|isbn=0-19-925340-4}}</ref> Izvirni rokopis Wybickega je bil do februarja 1944 v lasti njegovih potomcev, nato pa je bil [[Izgubljeno delo|izgubljen]] na domu Wybickijevega pravnuka Johanna von Roznowskega v [[Charlottenburg]]u med [[Bitka za Berlin (zračna)|zavezniškim bombardiranjem Berlina]]. Rokopis je danes znan le iz [[faksimile|faksimilnih]] izvodov, od katerih jih je leta 1886 štiriindvajset izdelal Edward Rożnowski, vnuk Wybickega, in jih podaril poljskim knjižnicam.<ref name=kuczyn/>

Glavna tema pesmi je ideja, ki je bila v času zgodnjih [[nacionalizem|nacionalizmov]], temelječih na centraliziranih [[narod|nacionalnih]] državah, nova, in sicer da pomanjkanje politične suverenosti ne izključuje obstoja naroda. Kot je [[Adam Mickiewicz]] leta 1842 pojasnil študentom slovanske književnosti v Parizu, se »slavna pesem poljskih legij začne z vrsticami, ki izražajo novo zgodovino: Poljska še ni propadla, dokler živimo. Te besede pomenijo, da lahko ljudje, ki imajo v sebi to, kar je bistvo naroda, podaljšajo obstoj svoje države ne glede na njene politične okoliščine in si lahko celo prizadevajo za njeno ponovno uresničitev ...«<ref name="MFAoP">{{navedi splet|work=Poland – Official Promotional Website of the Republic of Poland|location=Warsaw, PL|publisher=[[Ministry of Foreign Affairs (Poland)|Ministry of Foreign Affairs]]|last=Pałłasz|first=Edward|title=The Polish National Anthem|url=http://en.poland.gov.pl/THE,POLISH,NATIONAL,ANTHEM,7060.html|access-date=7 March 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130223051742/http://en.poland.gov.pl/THE,POLISH,NATIONAL,ANTHEM,7060.html|archive-date=23 February 2013|url-status=live}}</ref> Pesem vsebuje tudi poziv k orožju in izraža upanje, da se bodo legionarji pod poveljstvom generala Dombrowskega ponovno pridružili svojemu narodu in si z oboroženim bojem povrnili to, kar je tuja sila zavzela.

[[File:Pieśń Legionów 2.jpg|thumb|upright|left|''Kot [[Stefan Czarniecki|Czarniecki]] v [[Poznanj]] ...'']]

Stefan Czarniecki je bil [[hetman]] iz 17. stoletja, znan po svoji vlogi pri izgonu [[švedska|švedske]] vojske iz Poljske po okupaciji, ki je pustila državo v ruševinah in se je Poljaki spominjajo kot [[potop (zgodovina)|potopa]]. Po izbruhu [[dansko-švedska vojna (1657–58)|dansko-švedske vojne]] je nadaljeval boj proti Švedski na Danskem, od koder se je »vrnil čez morje«, da bi se skupaj s kraljem, ki je bil takrat na [[kraljevi grad v Poznanju|kraljevem gradu v Poznanju]], boril proti napadalcem. Na istem gradu je Józef Wybicki začel svojo odvetniško kariero (leta 1765).

Kościuszko, omenjen v verzih, ki jih v himni zdaj ni, je postal junak [[ameriška državljanska vojna|ameriške revolucionarne vojne]], nato pa se je vrnil na Poljsko in branil svojo domovino pred Rusijo v [[poljsko-ruska vojna leta 1792|poljsko-ruski vojni leta 1792]] in leta 1794 vodil [[Kościuszkova vstaja|narodno vstajo]]. Ena njegovih večjih zmag med vstajo je bila [[bitka pri Racławicah]], ki so jo delno dobili poljski kmetje, oboroženi s [[bojna kosa|kosami]]. V pesmi so poleg kos omenjene tudi druge vrste orožja, ki jih je tradicionalno uporabljalo poljsko plemstvo (''[[szlachta]]''): [[sablja]] in [[meč]].

Barbka (v poljščini ''Basia''; [[pomanjševalnica]] imena [[Barbara (osebno ime)|Barbara]]) in njen oče sta izmišljena lika. Predstavljata ženske in starejše moške, ki so čakali, da se poljski vojaki vrnejo domov in osvobodijo domovino. Pot, po kateri so se Dombrowski in njegove legije nadejali vrniti iz Italije, je nakazana z besedami »prečkali bomo [[Visla|Vislo]], prečkali bomo [[Varta|Varto]]«, dve veliki reki, ki tečeta skozi dele Poljske, ki so bili takrat v rokah [[Habsburška monarhija|Avstrije]] in [[Kraljevina Prusija|Prusije]].

{{Clear}}
{|class="wikitable"
|-
! Sodobno uradno poljsko besedilo<ref name="act">
{{Cite Polish law
| title       = Ustawa z dnia 31 stycznia 1980 r. o godle, barwach i hymnie Rzeczypospolitej Polskiej oraz o pieczęciach państwowych
| trans_title = Zakon z dne 31. januarja 1980 o emblemu, barvah in himni Republike Poljske in državnem pečatu
| year        = 1980
| volume      = 7
| number      = 18
| date        = 31 January 1980
}}</ref>
! Transkripcija [[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]]{{efn|Glejte [[Pomoč:IPA]] in [[Poljska fonologija]].}}
! Slovenski prevod
! [[Józef Wybicki|Wybickovo]] besedilo<ref name=kuczyn>{{navedi knjigo|location=Warsaw, PL|publisher=Wiedza Powszechna|last1=Russocki|first1=Stanisław|last2=Kuczyński|first2=Stefan|last3=Willaume|first3=Juliusz|title=Godło, barwy i hymn Rzeczypospolitej. Zarys dziejów|language=pl|year=1978|oclc=123224727|url=https://books.google.com/books?id=l5BJAAAAIAAJ}}</ref><br /><small>(izvorno črkovanje)</small>
! Slovenski prevod
|- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;"
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''I'''
Jeszcze Polska nie zginęła,
Kiedy my żyjemy.
Co nam obca przemoc wzięła,
Szablą odbierzemy.}}</poem>
|<poem>{{IPA|wrap=none|'''1'''
[ˈjɛʂ.t͡ʂɛ ˈpɔl.ska ɲɛ zɡʲi.ˈnɛ.wa]
[ˈkʲjɛ.dɨ mɨ ʐɨ.ˈjɛ.mɨ]
[t͡sɔ nam ˈɔp.t͡sa ˈpʂɛ.mɔd͡z‿ˈvʑɛ.wa]
[ˈʂab.lɔ̃ ˈɔd.bʲjɛ.ʐɛ.mɨ]}}</poem>
|<poem>'''I'''
Poljska še ni propadla,
dokler živimo.
Kar nam tuja sila iztrga,
s sabljo pridobimo nazaj.</poem>
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''I'''
Jeszcze Polska nie umarła,
Kiedy my żyjemy
Co nam obca moc wydarła,
Szablą odbijemy.}}</poem>
|<poem>'''I'''
Poljska še ni umrla,
dokler živimo.
Kar nam tuja sila vzame,
s sabljo vzamemo nazaj.</poem>
|- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;"
|<poem>{{lang|pl|italic=no|{{small|'''Refren:'''}}
{{0|—}}𝄆 Marsz, marsz, Dąbrowski,
{{0|—}}Z ziemi włoskiej do Polski.
{{0|—}}Za twoim przewodem
{{0|—}}Złączym się z narodem. 𝄇}}</poem>
|<poem>{{IPA|wrap=none|{{small|'''[ˈrɛf.rɛn]'''}}
{{0|—}}[marʂ marʐ‿dɔm.ˈbrɔf.skʲi]
{{0|—}}[z‿ˈʑɛ.mʲi ˈvwɔs.kʲjɛj dɔ ˈpɔl.skʲi]
{{0|—}}[za ˈtfɔ.im pʂɛ.ˈvɔ.dɛm]
{{0|—}}[ˈzwɔn.t͡ʂɨm ɕɛ z‿na.ˈrɔ.dɛm]}}</poem>
|<poem>{{small|'''Refren:'''}}
{{0|—}}𝄆 Korakaj, korakaj, [[Jan Henrik Dombrowski|Dombrowski]],
{{0|—}}od laške dežele do Poljske.
{{0|—}}Pod tvojim vodstvom
{{0|—}}se združimo z narodom. 𝄇</poem>
|<poem>{{lang|pl|italic=no|{{small|'''Refren:'''}}
{{0|—}}𝄆 Marsz, marsz, Dąbrowski
{{0|—}}Do Polski z ziemi {{Not a typo|włoski}}
{{0|—}}Za twoim przewodem
{{0|—}}Złączym się z narodem. 𝄇}}</poem>
|<poem>{{small|'''Refren:'''}}
{{0|—}}𝄆 Korakaj, korakaj, Dombrowski,
{{0|—}}do Poljske od laške dežele.
{{0|—}}Pod tvojim vodstvom
{{0|—}}se združimo z narodom. 𝄇</poem>
|- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;"
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''II'''
Przejdziem Wisłę, przejdziem Wartę,
Będziem Polakami.
Dał nam przykład Bonaparte,
Jak zwyciężać mamy.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}}}</poem>
|<poem>{{IPA|wrap=none|'''2'''
[ˈpʂɛj.d͡ʑɛm ˈvis.wɛ ˈpʂɛj.d͡ʑɛm ˈvar.tɛ]
[ˈbɛɲ.d͡ʑɛm pɔ.la.ˈka.mi]
[daw nam ˈpʂɨ.kwad‿bɔ.na.ˈpar.tɛ]
[jag‿zvɨ.ˈt͡ɕɛw̃.ʐat͡ɕ ˈma.mɨ]

{{small|'''[ˈrɛf.rɛn]'''}}}}</poem>
|<poem>'''II'''
Prečkali bomo [[Visla|Vislo]], prečkali bomo [[Varta|Varto]]
in bomo Poljaki.
[[Napoleon Bonaparte|Bonaparte]] nam je dal zgled,
kako moramo zmagati.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}</poem>
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''II'''
Przejdziem Wisłę, przejdziem Wartę
Będziem Polakami
Dał nam przykład Bonaparte
Jak zwyciężać mamy.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}}}</poem>
|<poem>'''II'''
Prečkali bomo Vislo, prečkali bomo Varto
in bomo Poljaki.
Napoleon nam je dal zgled,
kako moramo zmagati.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}</poem>
|- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;"
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''III'''
Jak Czarniecki do Poznania
Po szwedzkim zaborze,
Dla ojczyzny ratowania
Wrócim się przez morze.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}}}</poem>
|<poem>{{IPA|wrap=none|'''3'''
[jak t͡ʂar.ˈɲɛt͡s.ki dɔ pɔ.ˈzna.ɲa]
[pɔ ˈʂfɛt͡s.kim za.ˈbɔ.ʐɛ]
[dla ɔj.ˈt͡ʂɨz.nɨ ra.tɔ.ˈva.ɲa]
[ˈvru.t͡ɕim ɕɛ pʂɛz‿ˈmɔ.ʐɛ]

{{small|'''[ˈrɛf.rɛn]'''}}}}</poem>
|<poem>'''III'''
Kakor [[Stefan Czarniecki|Czarniecki]] v [[Poznanj]]
po [[Potop (zgodovina)|švedski zasedbi]],
da rešimo očetnjavo,
vrnemo se čez morje.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}</poem>
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''III'''
Jak Czarniecki do Poznania
Wracał się przez morze
Dla ojczyzny ratowania
Po szwedzkim rozbiorze.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}}}</poem>
|<poem>'''III'''
Kakor Czarniecki v Poznanj
se čez morje je vrnil,
da reši očetnjavo
po švedskem razkosanju.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}</poem>
|- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;"
|<poem>&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;</poem>
|<poem>&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;</poem>
|<poem>&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;</poem>
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''IV'''
Niemiec, Moskal nie osiędzie,
Gdy jąwszy pałasza,
Hasłem wszystkich zgoda będzie
I ojczyzna nasza

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}}}</poem>
|<poem>'''IV'''
Ne [[Nemci|Nemec]] ne [[Rusi|Moskovit]] se ne bo obdržal
ko bo, z [[backsword|mečem]] v roki,
geslo vseh sloga
in naša domovina.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}</poem>
|- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;"
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''IV'''
Już tam ojciec do swej Basi
Mówi zapłakany –
Słuchaj jeno, pono nasi
Biją w tarabany.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}}}</poem>
|<poem>{{IPA|wrap=none|'''4'''
[juʂ tam ˈɔj.t͡ɕɛd͡z‿dɔ sfɛj ˈba.ɕi]
[ˈmu.vi za.pwaˈka.nɨ]
[ˈswu.xaj ˈjɛ.nɔ ˈpɔ.nɔ ˈna.ɕi]
[ˈbi.jɔw̃ f‿ta.ra.ˈba.nɨ]

{{small|'''[ˈrɛf.rɛn]'''}}}}</poem>
|<poem>'''IV'''
Že oče svoji [[Barbara (osebno ime)|Barbki]]
pravi in se joče:
»Le poslušaj, baje naši
igrajo na [[vojaški boben|vojaške bobne]]«.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}</poem>
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''V'''
Już tam ojciec do swej Basi
Mówi zapłakany
Słuchaj jeno, pono nasi
Biją w tarabany.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}}}</poem>
|<poem>'''V'''
Že oče svoji Barbki
pravi in se joče:
»Le poslušaj, baje naši
igrajo na vojaške bobne.«

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}</poem>
|- style="vertical-align:top; white-space:nowrap;"
|<poem>&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;</poem>
|<poem>&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;</poem>
|<poem>&nbsp;
&nbsp;
&nbsp;</poem>
|<poem>{{lang|pl|italic=no|'''VI'''
Na to wszystkich jedne głosy
Dosyć tej niewoli
Mamy racławickie kosy
Kościuszkę Bóg pozwoli.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}}}</poem>
|<poem>'''VI'''
Nato vsi vzkliknejo z enim glasom:
»Dovolj te sužnosti!«.
Imamo [[vojna kosa|kose]] iz [[bitka za Racławice|Racławic]],
[[Tadeusz Kościuszko|Kościuszka]], če Bog da.

{{yesitalic|{{small|'''Refren'''}}}}</poem>
|}

==Opombe==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{reflist}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Državni simboli Poljske]]
[[Kategorija:Državne himne]]
[[Kategorija:Dela leta 1797]]