Matija Čakš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matija Čakš
Župan Občine Šmarje pri Jelšah
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
november 2018
PredhodnikStanko Šket
Rojstvo10. april 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (39 let)
Celje
Poklicveterinar, politik

Matija Čakš, slovenski veterinar in politik; * 10. april 1985, Celje.

Je trenutni župan Občine Šmarje pri Jelšah.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po opravljeni celjski osnovni šoli Frana Roša, se je vpisal na Gimnazijo Lava v Celju. Po maturi se je vpisal na Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je bil odlikovan kot najuspešnejši študent 5. letnika v generaciji. Veterinarsko se je izpopolnjeval v več veterinah v Sloveniji, poleg tega pa tudi v Belgiji in na zasebni kliniki dr. Williama Johnsona v Združenih državah Amerike.[1] Leta 2010 je postal doktor veterinarske medicine ter se zaposlil v Veterinarskem centru Kropec v Rogaški Slatini. Leta 2018 je pridobil naziv specialist bujatrike ter na evropskem kongresu bujatrikov nastopil s predvavanjem »An outbreak of respiratory disease complex in beef cattle herds in Posotelje, Slovenia“ ("Izbruh kompleksa bolezni dihal pri čredah goveda v Posoteljeju, Slovenija"). Je tudi član Upravnega odbora in Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.[1]

Župan Občine Šmarje pri Jelšah[uredi | uredi kodo]

S podporo volivcev je nastopil na lokalnih volitvah 2018. Med petimi kandidati v prvem krogu prejel največ, 40,97 % glasov, zmagal je tudi v drugem krogu, ko je zanj glasovalo 67,34 % volivcev.[2][3]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Je poročen oče treh otrok. Ukvarja se s športom.

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 E-občina. »Predstavitev zastopnika Občine Šmarje pri Jelšah«. smarje.si. Pridobljeno 31. marca 2020.
  2. »Lokalne volitve 2018«. volitve.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2020. Pridobljeno 31. marca 2020.
  3. »Okužena tudi učiteljica na osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, kjer do ponedeljka pouka ne bo«. Moja generacija. Pridobljeno 31. marca 2020.