Marie François Xavier Bichat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marie François Xavier Bichat
Portret
Rojstvo 14. november 1771({{padleft:1771|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2]
Thoirette
Smrt 22. julij 1802({{padleft:1802|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2] (30 let)
Pariz[3]
Narodnost Zastava Francije Francoz
Področja Anatomija
Fiziologija
Poznan po Histologija

Marie François Xavier Bichat, francoski anatom in fiziolog, * 14. november 1771, Thoirette, Bresse, † 22. julij 1802, Pariz.

Bichata danes poznamo kot očeta sodobne histologije in patologije. Kljub temu, da pri svojem delu ni imel dostopa do mikroskopa, je zelo pripomogel k razumevanju delovanja človeškega telesa. Bil je prvi, ki je predlagal, da so tkiva samostojne entitete. Zagovarjal je tezo, da bolezni napadajo tkiva in ne celotnih organov.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Njegov oče, po poklicu zdravnik, je bil njegov prvi učitelj. S študijem je pričel v Nantui in ga kasneje nadaljeval v Lyonu. Zelo uspešen je bil pri matematiki in fiziki, a se je na koncu odločil, da se bo podal v študij anatomije in kirurgije pod vodstvom M. A. Petita, glavnega kirurga pri lyonskem Hotel-Dieu-ju.

Nastop francoske revolucije ga je prisilil k begu iz Lyona. Zavetišče je našel leta 1793 v Parizu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel P. J. Desault. Slednji je bil tako navdušen nad njegovim znanjem, da mu je dovolil stanovati v svoji hiši in je z njim ravnal kot s posvojenim sinom. Naslednji dve leti je dejavno sodeloval pri Desaultovih raziskavah, istočasno pa je še samostojno raziskoval svet anatomije in fiziologije.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Umrl je star komaj 30 let. Po nepojasnjenem padcu po stopnicah naj bi ga napadla vročica. Pokopan je na pokopališču Père-Lachaise.

Spomeniki[uredi | uredi kodo]

Zajeten bronast kip Bichata, delo znanega kiparja David D'Angers, od leta 1857 krasi glavno dvorišče pariške Univerze Renéja Descartesa. Zgrajen je bil s podporo udeležencev Medicinskega kongresa Francije (1845). Na podstavku kipa je moč prebrati: »A Xavier Bichat. Le Congrès Médical de France de 1845«.

Njegovo poklicno pot zanosno opisuje Eliotov roman iz leta 1872 z naslovom Middlemarch. Bichatovo ime je prav tako eno izmed 72-ih, ki so vklesana v Eifflov stolp.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Record #118938924 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  3. ^ Биша Мари Франсуа Ксавье // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]