Marianne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Doprsni kup Marianne T. Doriota

Marianne je narodni simbol Francoske Republike, poosebitev svobode in razuma in predstavlja boginjo svobode.

Marianne je upodobljena na številnih krajih po Franciji in zaseda častna mesta v mestnih hišah in sodiščih. Predstavlja triumf republike kot bronast kip v Parizu, ki gleda na Place de la Nation, predstavljena pa je tudi na še enem pariškem kipu Place de la République. Njena podoba se nahaja grbu vlade države, na francoskih evro kovancih in na francoskih znamkah, bila pa je tudi upodobljena na francoskih frankih. Marianne je najbolj razviden simbol Francoske Republike in je prikazana tudi na uradnih vladnih dokumentih. Marianne je najbolj prepoznaven republikanski simbol. Kot narodna ikona predstavlja nasprotje monarhiji ter zmago svobode in demokracije nad vsemi nasprotniki. Ostali narodni simboli Francije so trobojnica, narodno geslo Liberté, Égalité, Fraternité, narodna himna ''Marsejeza'', grb in francoski pečat.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V starih časih je bilo pogosto, da so se ideali identificirali kot bogovi, boginje ali pa kot alegorični antropomorfzimi. Manj pogosto je bilo to v srednjem veku, ponovno pa se je obudilo v renesansi. Med francosko revolucijo leta 1789 je prišlo do veliko alegoričnih poosebitev ''Svobode'' ali ''Razuma''. Te dve pojavi sta se nato končno združili v eno: žensko podobo, ki je prikazana v stoječem ali sedečem položaju, z nekaterimi dodatki kot sta trobojnica in firgijska kapa. Ta ženska simbolizira svobodo, razum, narod, domovino in težnje po republiki. (Primerja se lahko s kipom svobode, ki ga je ustvaril francoski umetnik Frédéric Auguste Bartholdi. Kopija kipa se nahaja tako v Parizu kot Saint-Étiennu.) Septembra 1792 je narodni konvent sprejel odlok, da bo sedež države predstavljala stoječa ženska s kopjem v roki in firgijsko kapo na glavi.