Mare Cestnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mare Cestnik
Portret
Mare Cestnik
Rojstvo30. oktober 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (56 let)
Celje
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicpisatelj

Mare Cestnik slovenski pisatelj, urednik, kritik * 30. oktober 1962, Celje

Rojen 30. oktobra 1962 v Celju, kjer je tudi končal gimnazijo. Študiral je primerjalno književnost in primerjalno jezikoslovje. Avtor desetih knjig, mnogih potopisov, esejev, člankov, kritik. Tudi prevajalec in urednik. Svojo ustvarjalno držo potrjuje s snovno preprostim in doživljajsko razgibanim načinom življenja. Trenutno živi v Stržišču nad Baško grapo.


Delo[uredi | uredi kodo]

Proza Mareta Cestnika je neogibno zaznamovana z raziskovanjem in okušanjem sveta, torej s potovanji, kar jasno odseva – prek dveletnega pomorskega staža in sezonskih del – že v njegovem prvencu, prozni zbirki Praznovanje korakov (Hotenja, 1987). Njegova naslednja knjiga, Hiša za goste (Prešernova družba, 1994), je klasičen potopis s poti po otočju Kiribati v osrčju Tihega oceana. Cestnikova rastoča literarna ambicija je začela v potopisni žanr vnašati samosvoje leposlovne poteze in ga s tem preraščati, kar dokazujejo knjige Nasmej se mi s poševnimi očmi (Prešernova družba, 1998) s poti po Kitajski, Samotarjeva oblačila ali poletje ima velike oči (Prešernova družba, 2004) s potovanja po Novi Zelandiji, ter zbirka dvajsetih izbranih popotnih pripovedi z naslovom Motnje v raju (Didakta, 2009). Svojevrstno potopisno rdečo nit vsebuje tudi doslej edina Cestnikova knjiga za otroke, pripoved Stopinje po mačje (Litera, 2009). Kot samosvoj odgovor lastnim potopisom, ki izvirajo iz potovanj po tako imenovanih eksotičnih deželah, se je Cestnik obrnil tudi k svetu, ki mu je kot Slovencu in slovensko pišočemu avtorju prostorsko najbližji. Tako je nastala prozna zbirka pripovedi o poteh in bivanjih po okolju, ki ga imenuje Brezmejne bližine, kar je tudi naslov knjige (Društvo 2000, 2004). V teh pripovedih, zapisanih tako v obliki literariziranih reportaž kot deloma fiktivnih zgodb, izpoveduje svojo povezanost z naravo ter jo brez moraliziranja in v izbrušenem pesniškem jeziku tudi zagovarja. Naslednja osrednja tema Cestnikovega literarnega opusa je ljubezenski odnos med moškim in žensko, in sicer tako v draži medsebojnega doživljanja užitka kot v problematikah različnosti, nepovezljivosti in manipulacije. Pridih erotike je pri tem več kot očiten, najsibo v poetično poudarjenem slogu ali v brezkompromisnih rezih v spolne prakse. Vse to je značilno že za roman Maja (Mondena, 1996), kvalitativni vrhunec Cestnikove proze pa brez dvoma predstavljata zbirki Odstavitev glavne junakinje (Litera, 2002) ter Postaja (Mladinska knjiga, 2009). Cestnikova kritika predsodkov, nenaravnosti in dvoličnosti, ki spremljajo družbeno uravnilovko dvojne morale in cinizma, je ostra in razločna, vendar ne moralizatorska, smelo pa razgalja predvsem verske sisteme, veroizpovedniške nesmisle ter komercialno duhovnost novodobništva. Mare Cestnik je soustanovitelj literarne revije Vpogled iz Žalca, kjer je moral svojo uredniško vlogo zaradi lokalističnih teženj sodelavcev opustiti. Leta 2008 je z nekaj somišljeniki ustanovil literarno gibanje in revijo Otočje, ki jo vodi kot glavni in odgovorni urednik. S potovanj v eksotične prekomorske države se preusmerja na bližje dežele, predvsem grške otoke, Češko, Bosno in Hercegovino in Makedonijo. Ni član Društva slovenskih pisateljev in je formalno brez vsakršnega statusa. Literarni izraz Mareta Cestnika je v besede spremenjeno čutenje takšnega tukajšnjega, kakršno ima opredelitveno ime, a se izmika vsakršnim mejam – njegova bivanjska drža pa se enači z odgovornim dojemanjem svobode ter vitalistično življenjsko radostjo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]