Mantas Kvedaravičius
| Mantas Kvedaravičius | |
|---|---|
| Rojstvo | 28. avgust 1976[1] Biržai[d][2][3] |
| Smrt | cca. 2. april 2022[4][5] (45 let) Mariupol[4] |
| Državljanstvo |  Litva |
| Poklic | filmski režiser, dokumentarist, arheolog, antropolog, direktor fotografije |
| Otroci | 2 |
Mantas Kvedaravičius, litovski filmski ustvarjalec, antropolog in arheolog, * 23. junij 1976, † 2. april 2022.
Znan je bil po vojnih reportažah s sovražnih območij.
Življenje in kariera[uredi | uredi kodo]
Kvedaravičius je doktoriral iz socialne antropologije na Univerzi v Cambridgeu in bil izredni profesor na Univerzi v Vilni. Njegova doktorska naloga nosi naslov »Vozli odsotnosti: smrt, sanje in izginotje na mejah zakona v protiterorističnem območju Čečenije« (Univerza v Cambridgeu, 2012).[6] Od vojne raztrgana Čečenija, ena od republik Ruske federacije, je tudi prizorišče njegovega dokumentarnega filma iz leta 2011 Barzah ("Limbo"). Njegov naslednji dokumentarni film, ki je izšel leta 2016, se osredotoča na ukrajinsko pristaniško mesto Mariupol, ki je bilo v letih 2014–15 pod napadom separatističnih čet. Leta 2019 je bil izdan Kvedaravičiusov prvi celovečerni film, Partenonas (Partenon), ki se dogaja v Atenah, Odesi in Istanbulu. Na podlagi večletnega etnografskega raziskovanja film govori o skrivnostnem delovanju spomina.[7]
Smrt[uredi | uredi kodo]
Mantas Kvedaravičius je bil ubit 2. aprila 2022 med obleganjem Mariupola, ko je delal na še enem dokumentarnem filmu o Mariupolu. Ljudmila Denisova, ukrajinska varuhinja človekovih pravic, je trdila, da so Kvedaravičiusa »Ujeli 'rašisti', ki so ga kasneje ustrelili. Okupatorji so truplo režiserja vrgli na ulico.« Kvedaravičiusova vdova Hanna Bilobrova je poročala, da jo je dva dni po njegovi smrti do njegovega trupla pripeljal ruski vojak. Povedala je, da je bil ustreljen v trebuh, a na oblačilih, ki jih je nosil, ni bilo nobene luknje, prav tako »ni bilo krvi na tleh«.[8] Bilobrova, ki je truplo svojega moža prinesla domov v Litvo, namerava dokončati njihov film o Mariupolu.
Filmografija[uredi | uredi kodo]
Dokumentarci[uredi | uredi kodo]
- Barzakh (2011)
- Mariupolis (2016)
Celovečerni filmi[uredi | uredi kodo]
- Partenon (Partenonas) (2019)
Nagrade[uredi | uredi kodo]
- Barzakh
- Mednarodna filmska nagrada Amnesty International, Film Festival v Berlinu 2011
- Najboljši film, Beogradski festival dokumentarnega in kratkega filma 2011
- Najboljši dokumentarni film, Litovske filmske nagrade 2011
- Mednarodna filmska nagrada Amnesty International, Film Festival 2012 Ljubljana
- Velika nagrada, 2011 Tallinn Black Nights Film Festival
- Najboljši litovski prvenec, mednarodni filmski festival v Vilni 2011
- Mariupolis
- Najboljši dokumentarni film, Litovske filmske nagrade 2016
- Najboljši režiser, mednarodni filmski festival v Vilni 2016
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ https://lad.lt/kvedaraviciusmantas/
- ↑ https://kinopavasaris.lt/en/filmai/5517-mariupolis
- ↑ https://alkas.lt/2022/04/03/ukrainoje-zuvo-kulturos-antropologas-ir-rezisierius-mantas-kvedaravicius/
- ↑ 4,0 4,1 https://www.lemonde.fr/international/live/2022/04/02/guerre-en-ukraine-en-direct-le-negociateur-ukrainien-declare-possible-une-rencontre-entre-zelensky-et-poutine-l-ukraine-revendique-la-liberation-de-toute-la-region-de-kiev_6120237_3210.html
- ↑ Ukrainoje žuvo kino režisierius Mantas Kvedaravičius
- ↑ »PhDs Awarded«. socanth.cam.ac.uk. University of Cambridge | Department of Social Anthropology. 15. november 2017. Pridobljeno 3. aprila 2022.
- ↑ »Partenonas (Parthenon)[2019]: 'Venice' Review - A trance-like postmodern tracing of memory«. 16. september 2019.
- ↑ Sytas, Andrius (26. april 2022). »Fiancée of Lithuanian director Kvedaravicius leaves Ukraine with his body«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 26. aprila 2022.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
