Ogled vira Makso Šnuderl

{{Infopolje Oseba}}

'''Makso Šnuderl''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]] in [[politik]], * [[13. oktober]] [[1895]], [[Rimske Toplice]], † [[23. junij]] [[1979]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
Rodil se je očetu ekonomu Alojzu in materi Ceciliji (rojena Pinter). Po študiju [[pravo|prava]] v [[Gradec|Gradcu]] in na [[Zagreb|zagrebški]] [[Pravna fakulteta v Zagrebu|Pravni fakulteti]] je bil leta 1921 promoviran za [[doktorat|doktorja]] prava. [[sodnik|Sodniško]] službo je opravljal v [[Maribor]]u in se vključil v liberalno [[politika|politično]] in [[kultura|kulturno]] življenje. Bil je predsednik Umetniškega kluba v Mariboru in mariborski odvetnik.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>

Ob [[okupacija|okupaciji]] 1941 se je preselil v Ljubljano in se vključil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Od julija 1941 je v Vrhovnem plenumu [[Osvobodilna fronta|OF]] zastopal skupino idejno različnih štajerskih beguncev, jeseni 1943 je odšel na osvobojeno ozemlje.
Udeležil se je [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] in [[AVNOJ|2. zasedanja Avnoja]]. V [[partizani]]h je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a.<ref>''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, zvezek 9, str. 512.</ref> Po [[druga svetovna vojna|vojni]] je bil poslanec Začasne in [[Zvezna skupščina SFRJ|Zvezne skupščine Jugoslavije]]. Med letoma 1947 in 1969 je bil [[profesor]] za ustavno pravo SFRJ na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]]. Vmes je bil tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] iste fakultete (1953/54) in [[rektor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1961–64), ki mu je 1975 podelila [[častni doktorat]]. Leta 1956 je postal redni član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], leta 1961 pa dopisni član [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]].

== Literarno delo==
Šnuderl je poleg strokovnih knjig s področja prava pisal tudi leposlovna dela. V mladosti je pesmi objavljal v dijaškem listu ''Beseda'', ''Zrnju'' in ''Mariborskem klopotcu'',  v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' novele in prevajal. V njegovih [[roman]]ih  prevladuje zgodovinska tematika, npr. o spopadih za severno mejo 1918/1919, pri čemer se naslanja na dokumente o resničnih dogodkih.

V Šnuderlovi [[proza|prozi]] se prepletajo prvine [[realizem|realizma]], [[naturalizem|naturalizma]] in [[ekspresionizem|ekspresionizma]]. Prav tako v [[dramatika|drami]] ''Pravljica o rajski ptici'' (uprizorjena 1930), ki simbolno prikazuje družinsko dramo, a preveč z raznorodno motiviko, in v treh enodejankah z epilogom ''Lopovščine'' (1937/1938).

=== Dramatika ===
''Pravljica o rajski ptici'' je drama, ki jo je napisal leta 1930. Zaradi simbolističnega vpletanja pravljice v zgodbo in nasprotja dveh časov, čustvovanja in govora polnega krikov ima ekspresionistični značaj. Zgodba se dogaja po prvi svetovni vojni v malomeščanski družini. Breda, ki je bila najprej poročena s Francetom, se je poročila s Tonetom in imela z njim dva otroka, saj je bil njen prvi mož po vojski razglašen za mrtvega. Po sedmih letih se je France vrnil domov in ugotovil, da je izgubil ženo in dom. Čeprav je bil Bredin zakon s Tonetom neveljaven, je France ugotovil, da se je med njegovo odsotnostjo vse spremenilo in mu je tuje. V zgodbo je vzporedno vpletena še ena zgodba, in sicer o mladem menihu, ki je sto let poslušal petje rajske ptice o nebeškem raju in večni lepoti, ko pa je prenehala peti je bil menih star in vse mu je bilo tuje, nerazumljivo in grdo.  

''Lopovščine'' je skupno ime za tri satirične enodejanke z epilogom, ki jih je avtor napisal leta 1937. Vse tri prikazujejo zgodbe v katerih se pojavijo pravna ali stanovska protislovja, ki jih lahko reši le ozir na življenje. Te rešitve se zdijo krivične ali celo lopovščine, človeško pa so povsem opravičljive in nujne. Prva igra je ljubezenska in postavljena v trgovski svet, druga zdravniško etična, tretja pa iz pravniškega poslovanja. V epilogu pisatelj kritiku in režiserju pove, da je vsak od teh ljudi storil prav, pošteno, po svojih mislih in srcu, kakor mu je velel značaj in človeška usodnost in, da so lopovščine "le varljive perspektive, dejanja ljudi, gledana z napačnega mesta." <ref>France Koblar, ''Slovenska dramatika II'', Ljubljana: Slovenska matica, 1973, 193. {{COBISS|ID=7380481}}</ref>

==Bibliografija==
=== Proza ===
*''[[Človek iz samote]]'': Novele (1929) {{COBISS|ID=38737409}}
*''[[Od polnoči do polnoči]]'': Novele in povesti (1947) {{COBISS|ID=600621}}
*''[[Izgubljena zemlja]]'': Roman (1932) {{COBISS|ID=31461633}}
*''[[Osvobojene meje]]'': Roman (1968) {{COBISS|ID=5905921}}

=== Strokovna besedila ===
*''Fašistično-domobranski teror nad Slovenci'' (1944) {{COBISS|ID=30565121}}
*''Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji'' (1949) {{COBISS|ID=1046558}}
*''Zgodovina ljudske oblasti'' (1950) {{COBISS|ID=762881}}
*''Vprašanje delegirane zakonodaje v FLRJ in pravni značaj ukaza'' (1951) {{COBISS|ID=738091}}
*''Naš državljan, njegove pravice in dolžnosti'' (1961) {{COBISS|ID=25390849}}
*''Ustav u svetu i kod nas'' (1961)
*''Ustavno pravo FLRJ I.'' (1956)
*''Ustavno pravo FLRJ II.'' (1957)

== Sklici==
{{opombe}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pravnikov]]
* [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
* [[seznam članov Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]]
* [[seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih dramatikov]]
{{:Portal:Literatura/povezava}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{wikivir}}
* {{SloBio|id=660761|avtor=Lojze Ude|ime=Šnuderl Makso|vir=SBL}}
* {{dlib|ime=Makso Šnuderl}}

{{RektorjiUL}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Šnuderl, Makso}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Člani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Rektorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Dekani Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Poslanci Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije]]
[[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]]