Ogled vira Makedonščina

{{Infopolje Jezik
|name          = Makedonščina
|nativename    = {{lang|mk|македонски јазик}}<br>''{{transl|mk|ALA|makedonski jazik}}''
|pronunciation = {{IPA|maˈkɛdɔnski jazik|}}
|states        = [[Republika Makedonija|Makedonija]], [[Bolgarija]], [[Albanija]],<ref name="eb">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/354297/Macedonian-language Macedonian language on Britannica]</ref><ref name="ethnologue">[http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=mkd Ethnologue report for Macedonian]</ref> [[Grčija]], [[Srbija]], makedonska diaspora
|region        = [[Balkanski polotok]]
|ethnicity     = [[Makedonci]]
|speakers      = 2–2,5 milijonov
|date          = 1986–1998
|ref           = <ref name="speakers">Čeprav natančno število govorcev ni znano, so bile omenjene številke med 2,1 milijona (po podatkih [http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=mkd Ethnologue]) in 2,5 milijona ({{Harvcoltxt|Topolinjska|1998}}). Splošno akademsko soglasje je, da je približno 2 milijona govorcev makedonščine, ob upoštevanju, da je »težko določiti skupno število govorcev makedonščine zaradi uradnih politik sosednjih balkanskih držav in narave emigracije.« {{Harvcoltxt|Friedman|1985|p=?}}.</ref>
|familycolor   = Indo-European
|fam2          = [[baltoslovanski jeziki|baltoslovanski]]
|fam3          = [[slovanski jeziki|slovanski]]
|fam4          = [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]]
|fam5          = [[južnoslovanski jeziki|vzhodni južnoslovanski]]
|script        = [[cirilica]] ([[makedonska abeceda]])<br>[[makedonska Braillova pisava]]
|dia1          = <!--[[Dialects of Macedonian|Macedonian dialects]]-->
|nation        = {{flag|Severna Makedonija}}
|minority      =           {{flag|Albanija}}<br>{{flag|Romunija}}<ref>{{Navedi splet |url=http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23/01/05&CL=ENG&VL=1 |title=European Charter for Regional or Minority Languages |accessdate=2013-11-10 |archive-date=2012-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120522083136/http://conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=8&DF=23%2F01%2F05&CL=ENG&VL=1 |url-status=dead }}</ref><br>{{flag|Srbija}}<ref>[http://a1.com.mk/vesti/default.aspx?VestID=114939 Macedonian language, official in Dužine and Jabuka]</ref><ref>http://www.isria.com/pages/22_June_2011_99.php</ref>
|agency        = Inštitut za makedonščino "Krste Misirkov" na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju
|iso1          = mk
|iso2b         = mac
|iso2t=mkd
|iso3=mkd
|glotto=mace1250
|glottorefname=Macedonian
|lingua        = 53-AAA-ha (del 53-AAA-h)
|notice=IPA
}}
{{Makedonci2}}
'''Makedonščina''' ({{lang|mk|македонски јазик}}, {{small|[[romanizacija|translit.]]}} {{transl|mk|makedonski jazik}}, {{IPA-mk|maˈkɛdɔnski ˈjazik|pron|Mk-Makedonski jazik.ogg}}) je [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki se govori v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], severni [[Grčija|Grčiji]] ([[Egejska Makedonija]]),  jugozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]] ([[Pirinska Makedonija]]) in jugovzhodni [[Albanija|Albaniji]] ([[Mala Prespa]]). Makedonščina je [[materni jezik]] več kot dvema milijonoma ljudi, razen tega jo za vsakodnevno rabo uporablja tudi okoli 300.000 ljudi, v glavnem [[Albanci|Albancev]] in [[Turki|Turkov]].<ref name="ReferenceA">Koneski Blaže - Istorija na Makedonskiot jazik (Skopje, 1996: ISBN 9989-30-124-7)</ref>

== Klasifikacija in sorodni jeziki ==
[[Slika:Slavic_languages_tree.svg|alt=Language-tree graph|levo|sličica|Uvrstitev makedonščine v [[Baltoslovanski jeziki|balto-slovansko]] vejo indoevropske jezikovne družine]]
Makedonski jezik razvojno sodi v [[vzhodni južnoslovanski jeziki|vzhodno skupino]] [[Južnoslovanski jeziki|južnoslovanske]] veje [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikov]] v širši [[Indoevropski jeziki|indoevropski]] jezikovni družini. V tej skupini sta tudi  [[bolgarščina]] in izumrla [[Stara cerkvena slovanščina|staro cerkvena slovanščina]]. Nekateri avtorji v to skupino uvrščajo tudi [[Torlaščina|torlaška narečja]]. Najbližji sorodnik makedonščine je bolgarščina, sledita ji [[srbohrvaščina]] in [[slovenščina]], pri čemer je slovenščina od makedonščine genetsko bolj oddaljena.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=435}} Skupaj južnoslovanski jeziki tvorijo [[narečni kontinuum]].{{Sfn|Dedaić|Mišković-Luković|2010|p={{pn|date=August 2021}}}}

Makedonščina deli določene jezikovne lastnosti z drugimi jeziki [[balkanska jezikovna zveza|Balkanske jezikovne zveze]] (nemško: ''Sprachbund''), ki imajo skupne [[jezikoslovna tipologija|tipološke]], slovnične in leksične značilnosti. Te značilnosti niso posledica genetske bližine, ampak so posledica dolgotrajnih jezikovnih stikov in vplivov med narodi, ki živijo v bližini.{{Sfn|Topolinjska|1998|p=6}} Zaradi zgodovinskih interakcij in kulturnih izmenjav med govorci različnih jezikov v regiji, kot so grščina, [[aromuščina]], [[albanščina]] in [[romščina]], je makedonščina razvila podobnosti z drugimi jeziki te skupine.{{Sfn|Topolinjska|1998|p=6}}

Makedonščina in bolgarščina se razlikujeta od preostalih južnoslovanskih jezikov v tem, da ne uporabljata [[Sklon|samostalniških sklonov]], razen [[Zvalnik|vokativa]]. Prav tako sta ta dva jezika izgubila [[nedoločnik]].{{Sfn|Fortson|2009|p=431}} Makedonščina in bolgarščina sta izjemi med slovanskimi jeziki, saj vsebujeta določne člene, ki se v drugih slovanskih jezikih ne pojavljajo. Standardna bolgarščina uporablja samo en določni člen, medtem ko makedonščina in nekatera jugovzhodna bolgarska narečja{{Sfn|Comrie|Corbett|2002|p=245}} uporabljajo sistem treh [[deiksa|deiktičnih]] členov: osebnih, prostorskih in časovnih). Praslovanski perfekt se je v makedonščini in bolgarščini oblikovno (formalno) z delno izjemo tretje osebe ohranil, pomensko (semantično) pa je doživel korenite pomenske spremembe, natančneje širjenje pomena. V obeh jezikih namreč izraža t. i. [[pripovednost]] (renarativnost) o dogajanju v preteklosti.<ref>{{Navedi revijo|last=Šekli|first=Matej|date=2018|title=Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/download/1567/6557/1343?inline=1|magazine=Linguistica & philologica|location=Ljubljana|publisher=ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|page=54|isbn=978-961-05-0137-4|issn=1854-2956|access-date=7.5.2024}}</ref>

Chambers in [[Peter Trudgill|Trudgill]] poudarjata, da razlikovanje med bolgarščino in makedonščino kot ločenima jezikoma, ni mogoče rešiti zgolj na jezikoslovni osnovi, temveč je treba upoštevati sociolingvistične dejavnike, kot so etnična in jezikovna identiteta govorca.<ref>{{Citat|first=J.K.|last=Chambers|first2=Peter|last2=Trudgill|year=1998|title=Dialectology (2nd ed., Cambridge Textbooks in Linguistics)|place=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|doi=10.1017/CBO9780511805103|pages=169–170|isbn=9780521593786}}</ref> To stališče podpira tudi [[Jouko Lindstedt]], ki meni, da bi, če bi bilo mogoče razlikovati med jezikoma samo na podlagi jezikovnih lastnosti, bi refleks [[Ъ|trdega jera]] (zvoka, ki se pojavlja v slovanskih jezikih) služil kot kriterij za določanje meje med bolgarščino in makedonščino.<ref>Tomasz Kamusella, Motoki Nomachi, Catherine Gibson as ed., The Palgrave Handbook of Slavic Languages, Identities and Borders, Springer, 2016; {{ISBN|1137348399}}, p. 436.</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|last=Lindstedt|first=Jouko|title=The Palgrave Handbook of Slavic Languages, Identities and Borders|chapter=Conflicting Nationalist Discourses in the Balkan Slavic Language Area|year=2016|chapterurl=https://www.academia.edu/10646592|quote=Makedonska dialektologija... obravnava dialekte jugozahodne Bolgarije kot makedonske, kljub pomanjkanju široke makedonske nacionalne zavesti na tem območju. Standardni zemljevid je zagotovil Vidoeski (1998: 32). Brezplodno bi bilo povedati običajnemu prebivalcu makedonske prestolnice, Skopje, da dejansko govorijo bolgarsko. Enako nekoristno bi bilo povedati prebivalcem jugozahodnega bolgarskega mesta Blagoevgrad, da (ali vsaj njihovi rojaki na podeželju), da 'v resnici' ne govorijo bolgarsko, ampak makedonsko. Z drugimi besedami, ne glede na strukturne in jezikovne argumente, ki jih navajajo večina bolgarskih dialektologov, kot tudi njihovi makedonski kolegi, ignorirajo eno bistveno dejstvo –  dejanska jezikovna samoidentifikacija ljudi, ki živijo v določenih regijah, ne sovpada vedno z nacionalističnimi idejami ali politikami, ki so sprejete na državni ali regionalni ravni.|pages=429–447|doi=10.1007/978-1-137-34839-5_21|isbn=978-1-349-57703-3}}</ref>

Trudgill opredeljuje slovanska narečja, ki se govorijo v vzhodnem delu grške Makedonije, kot del [[Bolgarščina|bolgarskega jezikovnega]] območja. Druga slovanska narečja v Grčiji pa klasificira kot [[Makedonska narečja|makedonske]].<ref name="Trudgill">Trudgill P., 2000, "Greece and European Turkey: From Religious to Linguistic Identity". In: Stephen Barbour and Cathie Carmichael (eds.), Language and Nationalism in Europe, Oxford : Oxford University Press, p.259.</ref> [[Riki van Boeschoten]] opisuje<ref>Riki van Boeschoten is a retired professor of the [[University of Thessaly]] and director of the Laboratory of Social Anthropology and the Oral History Archive dialects in [[eastern Greek Macedonia]]. [http://users.ha.uth.gr/boeschoten/index.php?page=cv Riki van Boeschoten - My CV.] '','' [http://users.ha.uth.gr/boeschoten/index.php?page=publications Her work] (2013)</ref>, da narečja v različnih delih grške Makedonije kažejo različne stopnje sorodnosti z bolgarščino in makedonščino. Narečja v vzhodnem delu grške Makedonije (okoli mest [[Serez]] in [[Drama (Grčija)|Drama]]) so bližja bolgarščini. V zahodnem delu grške Makedonije (okoli mest [[Florina]] in [[Kastoria]]) so narečja bližje makedonščini. Narečja v centralnih območjih ([[Edesa]] in [[Solun|Soluna]]), pa ležijo nekje vmes.<ref>Boeschoten, Riki van (1993): Minority Languages in Northern Greece. Study Visit to Florina, Aridea, (Poročilo Evropske komisije, Bruselj) »Zahodno narečje se uporablja v Florini in Kastoriji ter je najbližji jeziku, ki se uporablja severno od meje. Vzhodno narečje se uporablja na območjih Serez in Drame ter je najbližji bolgarščini. Osrednje narečje se uporablja na območju med Edeso in Solunom in predstavlja vmesni dialekt.«</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Ioannidou|first=Alexandra|title=Questions on the Slavic Dialects of Greek Macedonia|work=Ars Philologica: Festschrift für Baldur Panzer zum 65. Geburstag. Karsten Grünberg, Wilfried Potthoff|date=1999|pages=59, 63|url=https://www.academia.edu/784444|publisher=Peterlang|location=Athens|isbn=9783631350652|quote=In Septembra 1993 je Evropska komisija financirala in objavila zanimivo poročilo Rikija van Boeschotena z naslovom "Minority Languages in Northern Greece" (''Manjšinski jeziki v severni Grčiji''), v katerem je omenjen obstoj »makedonskega jezik« v Grčiji. Opis tega jezika je poenostavljen in nikakor ne odraža jezikovne realnosti; namesto tega odraža željo, da bi dialekte razdelili na geografska (tj. politična) območja. Glede na to poročilo grški Slovanofoni govorijo »makedonski« jezik, ki spada v skupino »bolgarsko-makedonskih« jezikov in je razdeljen na tri glavne dialekte (zahodni, osrednji in vzhodni) - teorija, ki nima dejanske podlage.}}</ref>

== Zgodovina ==
[[Slika:Krste_P._Misirkov.jpg|sličica|[[Krste Misirkov|Krste Petkov Misirkov]] ( ''na sliki'' ) je v knjigi ''[[Za makedonckite raboti]],'' ki je izšla leta 1903, prvi orisal posebnost makedonskega jezika.]]
[[Slovani]], ki so prišli na Balkanu v 6. stoletju so s seboj prinesli svoja lastna narečja. Za komunikacijo z drugimi so uporabljali različne jezikovne oblike.{{Sfn|Usikova|2005|p=103}} »Kanonično« starocerkvenoslovansko obdobje razvoja makedonščine se je začelo v 9. stoletju in je trajalo do prve polovice 11. stoletja. V tem obdobju so prevajali [[Grščina|grška]] verska besedila.<ref name="spasov">{{Navedi časopis|last=Spasov|first=Ljudmil|year=2007|title=Периодизација на историјата на македонскиот писмен јазик и неговата стандардизација во дваесеттиот век|trans-title=Periodization of the history of the Macedonian literary language and its standardization in the twentieth century|journal=Filološki Studii|language=mk|location=Skopje|publisher=[[St. Cyril and Methodius University]]|volume=5|issue=1|pages=229–235|issn=1857-6060}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Koneski|first=Blazhe|title=Историја на македонскиот јазик|trans-title=History of the Macedonian Language|publisher=Kultura|location=Skopje|date=1967|language=mk}}</ref><ref name="slavic">{{Navedi enciklopedijo|title=Slavic languages|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica Online]]|url=https://www.britannica.com/topic/Slavic-languages#ref604061|accessdate=18 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200607110701/https://www.britannica.com/topic/Slavic-languages#ref604061|archivedate=7 June 2020}}</ref> [[Stara cerkvena slovanščina|Makedonska različica]] stare cerkvene slovanščine se je v tem obdobju pojavila tudi v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskem cesarstvu]] in se je tako imenovala zaradi vpliva [[Ohridska literarna šola|Ohridske literarne šole]].{{Sfn|Lunt|2001|p=4}} Proti koncu 13. stoletja se je vpliv srbščine povečal, ko je Srbija širila svoje meje proti jugu.{{Sfn|Vidoeski|1999|p=12}} V petih stoletjih [[Osmansko cesarstvo|osmanske vladavine]], od 15. do 20. stoletja, je narečje, ki se je govorilo na ozemlju današnje Severne Makedonije, doživelo gramatične in jezikovne spremembe, ki so makedonščino opredelile kot člana Balkanskega sprachbunda.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} Zaradi interakcije z osmanskimi Turki v tem obdobju so se v makedonščino uvedle številne [[Turščina|turške]] izposojenke.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=438}}

V drugi polovici 18. stoletja je prišlo do vzpona sodobne knjižne makedonščine s pisno rabo so začeli [[makedonska narečja]] standardizirati kot del širšega procesa oblikovanja knjižnega jezika. V tem času so mnogi pisatelji ta narečja imenovali »bolgarska«.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} V prvi polovici 19. stoletja se je med južnoslovanskimi ljudstvi v Osmanskem cesarstvu razmahnil nacionalizem.{{Sfn|Kramer|1999|p=234}} V tem obdobju so nacionalistične težnje vključevale tudi ideje o [[bolgarski eksarhat|skupni cerkvi]] za bolgarske in makedonske Slovane, ki bi uporabljala skupni sodobni makedonsko-bolgarski knjižni standard.{{Sfn|Kramer|1999|p=235}}

V obdobju med 1840 in 1870 so se pojavili konflikti, kateri dialekti bi morali tvoriti osnove skupnega jezika, imenovanega preprosto »bolgarski«. Pojavila sta se dva nasprotujoča si pogleda.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=438}} Ena od ideologij je bila ustvariti bolgarski knjižni jezik na osnovi makedonskih narečij, vendar so bolgarski kodifikatorji takšne predloge zavrnili.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} V tem obdobju je bila v Makedoniji napisana poezija, ki je vključevala uporabo [[Struško narečje|struškega narečja]] z elementi [[Ruščina|ruščine]].{{Sfn|Usikova|2005|p=106}} Učbeniki so uporabljali bodisi govorjene narečne oblike jezika ali mešanico makedonsko-bolgarskega jezika.{{Sfn|Nihtinen|1999|p=51}} Kasneje so se pojavili zagovorniki ideje o uporabi ločenega makedonskega jezika.{{Sfn|Nihtinen|1999|p=47}}

Knjiga [[Krste Misirkov|Krsteta Petkova Misirkova]] ''[[Za makedonckite raboti]]'' (''O makedonskih zadevah''), ki je izšla leta 1903, je bila prvi poskus formalizacije ločenega knjižnega jezika.{{Sfn|Kramer|1999|p=236}} Njegova knjiga je bila prvi sistematični poskus, da bi makedonska narečja združil v enoten knjižni jezik. Misirkov ni samo združil narečij, ampak je tudi razvil slovnična pravila za jezik in zagovarjal njegovo uporabo v šolah. Izbral je [[Prilepsko-bitolsko narečje|prilepsko-bitolski narečje]] kot osnovo za standardizacijo makedonskega knjižnega jezika; ta ideja pa ni bila sprejeta vse do 1940-ih.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} 2. avgusta 1944 je bila na prvem [[Antifašistično sobranje narodne osvoboditve Makedonije|zasedanju Antifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije]] (ASNOM) makedonščina razglašena za uradni jezik.{{Sfn|Friedman|Garry|Rubino|2001|p=436}} S tem je kot zadnji med večjimi slovanskimi jeziki dosegel standardno knjižno obliko.<ref name="slavic2">{{Navedi enciklopedijo|title=Slavic languages|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica Online]]|url=https://www.britannica.com/topic/Slavic-languages#ref604061|accessdate=18 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200607110701/https://www.britannica.com/topic/Slavic-languages#ref604061|archivedate=7 June 2020}}</ref> Kot tak je makedonščina postala eden od treh uradnih jezikov Jugoslavije od leta 1945 vse do razpada države leta 1991.<ref>{{Navedi splet|url=http://manu.edu.mk/wp-content/uploads/2019/12/%D0%9F%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B1%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BC%D0%B0%D0%BA%D0%B5%D0%B4%D0%BE%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%BE%D1%82-%D1%98%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%BA.pdf|title=Повелба за македонскиот јазик|trans-title=Charter for the Macedonian language|publisher=[[Macedonian Academy of Sciences and Arts]]|language=mk|date=3 December 2019|location=Skopje|accessdate=18 March 2020|archive-date=2022-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220803225654/http://manu.edu.mk/wp-content/uploads/2019/12/%D0%9F%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B1%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BC%D0%B0%D0%BA%D0%B5%D0%B4%D0%BE%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%BE%D1%82-%D1%98%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%BA.pdf|url-status=dead}}</ref>

== Slovnica ==
Makedonščina ima nekatere jezikovne značilnosti, ki niso tipične za ostale [[slovanski jeziki|slovanske jezike]]. Med drugim pozna določno obliko [[samostalnik]]ov in [[pridevnik]]ov, ki je tvorjena s sufiksiranim določnim členom: končnica »-от« za moški (od slovanskega zaimka »-тъ«) in »-тa« za ženski spol. Npr. določna oblika samostalnika ''žena'' je ''ženata'', kjer končnica ''-ta'' predstavlja določni člen, ki funkcionira podobno kot člen »-(e)n«/»-(e)t« v [[danščina|danščini]] (primer ''kvinde'' – ''kvinden''). Samostalniki in pridevniki se večinoma ne sklanjajo.<ref name="ReferenceA"/>

== Pisava ==
Makedonščina se zapisuje v prilagojeni obliki [[cirilica|cirilice]].

{| border=1 cellpadding=2 cellspacing=0
|-----
! bgcolor="a0e0a0" | Velika črka
! bgcolor="a0e0a0" | Mala črka
! bgcolor="a0e0a0" | izgovorjava
|-----
| '''[[А]]''' || '''[[а]]''' || a
|-----
| '''[[Б]]''' || '''[[б]]''' || b
|-----
| '''[[В]]''' || '''[[в]]''' || v
|-----
| '''[[Г]]''' || '''[[г]]''' || g
|-----
| '''[[Д]]''' || '''[[д]]''' || d
|-----
| '''[[Ѓ]]''' || '''[[ѓ]]''' || đ
|-----
| '''[[Е]]''' || '''[[е]]''' || e
|-----
| '''[[Ж]]''' || '''[[ж]]''' || ž
|-----
| '''[[З]]''' || '''[[з]]''' || z
|-----
| '''[[Ѕ]]''' || '''[[ѕ]]''' || dz
|-----
| '''[[И]]''' || '''[[и]]''' || i
|-----
| '''[[Ј]]''' || '''[[ј]]''' || j
|-----
| '''[[К]]''' || '''[[к]]''' || k
|-----
| '''[[Л]]''' || '''[[л]]''' || l
|-----
| '''[[Љ]]''' || '''[[љ]]''' || lj
|-----
| '''[[М]]''' || '''[[м]]''' || m
|-----
| '''[[Н]]''' || '''[[н]]''' || n
|-----
| '''[[Њ]]''' || '''[[њ]]''' || nj
|-----
| '''[[О]]''' || '''[[о]]''' || o
|-----
| '''[[П]]''' || '''[[п]]''' || p
|-----
| '''[[Р]]''' || '''[[р]]''' || r
|-----
| '''[[С]]''' || '''[[с]]''' || s
|-----
| '''[[Т]]''' || '''[[т]]''' || t
|-----
| '''[[Ќ]]''' || '''[[ќ]]''' || ć
|-----
| '''[[У]]''' || '''[[у]]''' || u
|-----
| '''[[Ф]]''' || '''[[ф]]''' || f
|-----
| '''[[Х]]''' || '''[[х]]''' || h
|-----
| '''[[Ц]]''' || '''[[ц]]''' || c
|-----
| '''[[Ч]]''' || '''[[ч]]''' || č
|-----
| '''[[Џ]]''' || '''[[џ]]''' || dž
|-----
| '''[[Ш]]''' || '''[[ш]]''' || š
|}

=== Število govorcev ===

Število Makedonsko govorečih ljudi je zelo sporno. Makedonski sosedi [[Srbija]] in [[Albanija]] sta priznali makedonščino kot jezik manjšine, vendar pa tega še ne priznavata [[Bolgarija]] in [[Grčija]]. Po zadnjih ugotovitvah je število govorcev makedonščine naslednje:

{|class="wikitable"
! rowspan=1|Država
! colspan=1|Število
|-
!Makedonija
| 1.700.000<ref>www.stat.gov.mk</ref>
|-
!Albanija
|4.697<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fes.hr/E-books/pdf/Local%20Self%20Government/09.pdf |title=1989 census |accessdate=2008-09-03 |archive-date=2012-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025205442/https://www.fes.hr/E-books/pdf/Local%20Self%20Government/09.pdf |url-status=dead }}</ref>
|-
!Bolgarija
|5.071<ref name="bulcensus">[http://www.nsi.bg/Census/Ethnos.htm Преброяване 2001 - Окончателни резултати - Население към 01.03.2001 г. по области и етническа група]</ref>
|-
!Grčija
|180.180 <ref>[http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=mkd ethnologue]</ref> 
|-
!Srbija
|14.355<ref>{{Navedi splet |url=http://webrzs.statserb.sr.gov.yu/axd/Zip/VJN3.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2008-09-03 |archive-date=2009-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090205081113/http://webrzs.statserb.sr.gov.yu/axd/Zip/VJN3.pdf |url-status=dead }}</ref>
|-
!Preostali Balkanski prostor
|15.939<ref>A combination of  Balkan Censuses: [http://www.oecd.org/dataoecd/26/42/39332415.xls], [http://www.dzs.hr/Eng/Census/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html],[http://www.uni-koeln.de/jur-fak/ostrecht/minderheitenschutz/Vortraege/BiH/BiH_Marko_Railic.pdf 2005 census] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303183909/http://www.uni-koeln.de/jur-fak/ostrecht/minderheitenschutz/Vortraege/BiH/BiH_Marko_Railic.pdf|date=2016-03-03}}, [http://www.monstat.cg.yu/Popis/Popis01a.zip 2003 Census] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081118173318/http://www.monstat.cg.yu/Popis/Popis01a.zip|date=2008-11-18}} and[http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=7 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426055815/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=7|date=2017-04-26}}</ref>
|-
!Kanada
|37.055<ref>{{Navedi splet |url=http://www12.statcan.ca/english/census06/data/topics/RetrieveProductTable.cfm?ALEVEL=3&APATH=3&CATNO=&DETAIL=0&DIM=&DS=99&FL=0&FREE=0&GAL=0&GC=99&GK=NA&GRP=1&IPS=&METH=0&ORDER=1&PID=92333&PTYPE=88971&RL=0&S=1&ShowAll=No&StartRow=1&SUB=801&Temporal=2006&Theme=80&VID=0&VNAMEE=&VNAMEF= |title=Ethnic Origin (247), Single and Multiple Ethnic Origin Responses (3) and Sex (3) for the Population of Canada, Provinces, Territories, Census Metropolitan Areas and Census Agglomerations, 2006 Census - 20 % Sample Data<!--Bot-generated title--> |accessdate=2008-09-03 |archive-date=2009-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090625161921/http://www12.statcan.ca/english/census06/data/topics/RetrieveProductTable.cfm?ALEVEL=3&APATH=3&CATNO=&DETAIL=0&DIM=&DS=99&FL=0&FREE=0&GAL=0&GC=99&GK=NA&GRP=1&IPS=&METH=0&ORDER=1&PID=92333&PTYPE=88971&RL=0&S=1&ShowAll=No&StartRow=1&SUB=801&Temporal=2006&Theme=80&VID=0&VNAMEE=&VNAMEF= |url-status=dead }}</ref>
|-
!Australija
|71.994<ref>[www.abs.gov.au]</ref>
|-
!Nemčija
|62.295<ref>[http://www.destatis.de/jetspeed/portal/cms/Sites/destatis/Internet/DE/Content/Statistiken/Bevoelkerung/AuslaendischeBevoelkerung/Tabellen/Content100/AlterAufenthaltsdauer,property=file.xls 2006 figures]</ref>
|-
!Italija
|50.000<ref>http://www.mfa.gov.mk//Upload/ContentManagement/Files/Broj%20na%20makedonski%20iselenici%20vo%20svetot.doc Estimate from the MFA</ref>
|-
!ZDA
|45.000<ref>{{Navedi splet |url=http://factfinder.census.gov/ |title=American FactFinder<!--Bot-generated title--> |accessdate=2008-09-03 |archive-date=2008-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080521160844/http://factfinder.census.gov./ |url-status=dead }}</ref>
|-
!Švica
|6.415<ref>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/01/22/publ.Document.52217.pdf LINGUISTIQUE 2637<!--Bot-generated title-->]</ref>
|-
!Preostali svet
|101.600<ref>[http://www.mfa.gov.mk//Upload/ContentManagement/Files/Broj%20na%20makedonski%20iselenici%20vo%20svetot.doc Estimate from the MFA]</ref>
|-
!Skupaj
|2.289.904
|}

== Glej tudi ==
* [[Makedonska književnost]]

==Opombe==
{{reflist|colwidth=30em}}

== Sklici==
;Knjige
{{refbegin|indent=yes|30em}}
* {{citation|first=Max K.|last=Adler|title=Marxist Linguistic Theory and Communist Practice: A Sociolinguistic Study|isbn=3871184195|publisher=Buske Verlag|year=1980}}
* {{citation|url={{Google books |plainurl=yes |id=1jSg3lxgSy8C |page=134 }} |title=Historical Dictionary of the Republic of Macedonia Historical Dictionaries of Europe|first= Dimitar|last= Bechev|publisher= Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-6295-1|date=13 April 2009}}
* {{citation|last=Bogdanoska|first=Biljana|year=2008|title=За матуранти македонски јазик и литература|trans-title=Macedonian language and literature for matura students|language=mk|publisher=Bomat Grafiks|location=[[Skopje]]}}
* {{citation|last1=Bojkovska|first1=Stojka|last2=Minova-Gjurkova|first2=Liljana|last3=Pandev|first3=Dimitar |last4=Cvetanovski|first4=Živko|year=2008|title=Општа граматика на македонскиот јазик|trans-title=Grammar of the Macedonian language|location=Skopje|language=mk|publisher=[[Prosvetno Delo]]|isbn=9789989006623}}
* {{citation| last=Campbell | first=George L. | title=Compendium of the World's Languages | publisher=Routledge |year = 2000 |isbn=0415202965| place=London}}
* {{citation|last1=Comrie|first1=Bernard|last2=Corbett|first2=Greville|year=2002|chapter=The Macedonian language|title=The Slavonic Languages|place=New York|publisher=Routledge Publications}}
* {{citation|title=South Slavic Discourse Particles|year=2010|first1=Mirjana N.|last1=Dedaić|first2=Mirjana |last2=Mišković-Luković|series=Pragmatics & Beyond New Series|volume=197|place=Amsterdam|publisher=Benjamins |doi=10.1075/pbns.197|isbn=978-90-272-5601-0 | issn=0922-842X}}
* {{citation|title=The Macedonian conflict: ethnic nationalism in a transnational world|first=Loring M. |last=Danforth|isbn=0-691-04356-6|publisher=Princeton University Press|date=1995}}
* {{citation|title=The Earliest Stage of Language Planning: The "First Congress" Phenomenon|first=Joshua A. |last=Fishman|isbn=3-11-013530-2|publisher=Mouton De Gruyter|date=1993 |url={{Google books |plainurl=yes |id=T-gHxC8J4PwC |page=161}}}}
* {{citation|first=Benjamin W.|last=Fortson |title=Indo-European Language and Culture: An Introduction Blackwell textbooks in linguistics |publisher=John Wiley and Sons |isbn=978-1-4051-8896-8|date=31 August 2009 |url={{Google books |plainurl=yes |id=_kn5c5dJmNUC |page=431}}}}
* {{citation|last=Friedman|first=Victor|author-link=Victor Friedman|year=1993|title=The Slavonic Languages |chapter=Macedonian|editor=Comrie B.|editor2=Corbett G.|location=London, New York|publisher=Routledge |pages=249–305 |isbn=0-415-04755-2}}
* {{citation|last=Friedman|first=Victor|year=2001|title=Macedonian|publisher=Slavic and Eurasian Language Resource Center (SEELRC), [[Duke University]] |url=http://www.seelrc.org:8080/grammar/mainframe.jsp?nLanguageID=3|access-date=3 February 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20140728194528/http://www.seelrc.org:8080/grammar/mainframe.jsp?nLanguageID=3|archive-date=28 July 2014|url-status=live}}
*{{citation|ref={{sfnref|Friedman|Garry|Rubino|2001}}|last=Friedman|first=Victor|author-link=Victor Friedman|editor-last=Garry|editor-first=Jane|editor2-last=Rubino|editor2-first=Carl|year=2001 |title=Macedonian: Facts about the World's Languages: An Encyclopedia of the Worlds Major Languages, Past and Present |url=http://humstatic.uchicago.edu/mahimahi/media/faculty/vfriedm/164Friedman01.pdf|place=New York|publisher=Holt|pages=435–439|access-date=18 March 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190710210850/http://humstatic.uchicago.edu/mahimahi/media/faculty/vfriedm/164Friedman01.pdf|archive-date=10 July 2019|url-status=live}}
* {{citation|url={{Google books |plainurl=yes |id=vi_VCm51kpkC |page=515 }}|title=Languages and Linguistics of Europe: A Comprehensive Guide|last1=Kortmann|first1=Bernd|last2=van der Auwera|first2=Johan|date=27 July 2011 |publisher=De Gruyter Mouton|location=Berlin/Boston|isbn=978-3-11-022025-4}}
* {{citation|last1=Levinson|first1=David|last2=O'Leary|first2=Timothy|title=Encyclopedia of World Cultures |publisher=G.K. Hall|year=1992|isbn=0-8161-1808-6 |url=https://archive.org/details/encyclopediaofwo0000unse_q6n9/page/239}}
* {{citation|last=Lunt|first=Horace G.|year=1952|title=A Grammar of the Macedonian Literary Language|publisher=Državno knigoizdatelstvo|place=Skopje}}
* {{citation|first=Horace Gray|last=Lunt|title=Old Church Slavonic Grammar|publisher=Walter de Gruyter|year=2001|isbn=3110162849}}
* {{citation|last=Poulton|first=Hugh|title=Who Are the Macedonians?|year=2000|publisher=C. Hurst & Co. |place=United Kingdom|isbn=0-253-34598-7|url-access=registration|url=https://archive.org/details/whoaremacedonian00poul}}
* {{citation|last=Reimann|first=Daniel|title=Kontrastive Linguistik und Fremdsprachendidaktik Iberoromanisch|year=2014|language=de|publisher=Gunter Narr Verlag|isbn=978-3823368250}}
* {{citation|last1=Thornburg|first1=Linda L.|last2=Fuller|first2=Janet M. |title=Studies in contact linguistics: Essays in Honor of Glenn G. Gilbert|publisher=Peter Lung Publishing Inc.|location=New York|isbn=978-0-8204-7934-7 |year=2006 |url={{Google books |id=60aFAS1crFEC |page=213 |plainurl=yes}}}}
* {{citation|title=Polski-macedoński, gramatyka konfrontatywna: Zarys problematyki|trans-title=Polish-Macedonian, confrontational grammar|first1=Zuzanna|last1=Topolińska|year=1984|language=pl|publisher=[[Ossolineum|Zakład Narodowy im. Ossolińskich]]|isbn=978-8304016682}}
* {{citation|last=Usikova|first=Rina Pavlovna|title=О языковой ситуации в Республике Македонии|trans-title = About the language situation in the Republic of Macedonia|language=ru|location=Moscow|publisher=[[Nauka (publisher)|Nauka]] |year=1994|pages=221–231|isbn=5-02-011187-2}}
* {{citation|last=Usikova|first=Rina Pavlovna|title= Языки мира. Славянские языки: Македонский язык|trans-title = Languages of the world. Slavic languages: Macedonian language|language=ru|location=Moscow|publisher=[[Academia (Soviet publishing house)|Academia]]|year=2005|pages=102–139|isbn=5-87444-216-2}}
* {{citation|last=Vidoeski|first=Bozhidar|year=1999|title=Дијалектите на македонскиот јазик: том 1 |trans-title=The dialects of the Macedonian language: Book 1|publisher=MANU|language=mk|isbn=9989649634}}
* {{citation|first=Lois|last=Whitman|year=1994|title=Denying ethnic identity: The Macedonians of Greece|location=New York|isbn=1564321320|publisher=Helsinki Human Rights Watch}}
{{refend}}

;Časopisni članki
{{refbegin|indent=yes|30em}}
*{{citation|last=Hill|first=P.|year=1999|title=Macedonians in Greece and Albania: A comparative study of recent developments|journal=Nationalities Papers|volume=27|issue=1|doi=10.1080/009059999109163|page=17|s2cid=154201780 }}
*{{citation|last=Friedman|first=Victor|year=1998|title=The implementation of standard Macedonian: problems and results|journal=[[International Journal of the Sociology of Language]]|issue=131|pages=31–57|doi=10.1515/ijsl.1998.131.31|s2cid=143891784}}
*{{citation|title=Official Language, Minority Language, No Language at All: The History of Macedonian in Primary Education in the Balkans|journal=[[Language Problems and Language Planning]]|first=Christina|last=Kramer|author-link=Christina Kramer|year=1999|volume=23|issue=3|pages=233–250|doi=10.1075/lplp.23.3.03kra}}
* {{citation|title=Language, Cultural Identity and Politics in the Cases of Macedonian and Scots|journal=Slavonica|first=Atina|last=Nihtinen|date=1999|pages=46–58|volume=5|issue=1|doi=10.1179/sla.1999.5.1.46}}
* {{citation|title=Histoire de la langue macédonienne|trans-title=History of the Macedonian language|language=fr|first=Frosa|last=Pejoska-Bouchereau|work=[[Revue des études slaves]]|year=2008|pages=145–161}}
* {{citation|last=Seriot|first=Patrick|editor-last=Tabouret-Keller|editor-first=Andrée|year=1997|chapter=Faut-il que les langues aient un nom? Le cas du macédonien|trans-chapter=Do languages have to have a name? The case of Macedonian|chapter-url=http://www2.unil.ch/slav/ling/recherche/biblio/97macedTK.html|title=Le nom des langues. L'enjeu de la nomination des langues|language=fr|volume=1|place=Louvain|publisher=Peeters|pages=167–190|archive-url=https://web.archive.org/web/20010905201539/http://www.unil.ch/slav/ling/recherche/biblio/97macedTK.html|archive-date=5 September 2001}}
* {{citation|last=Topolinjska|first=Z.|year=1998|title=In place of a foreword: facts about the Republic of Macedonia and the Macedonian language|journal=International Journal of the Sociology of Language|issue=131|pages=1–11|doi=10.1515/ijsl.1998.131.1|s2cid=143257269}}
* {{citation|last=Trudgill|first=Peter|year=1992|title=Ausbau sociolinguistics and the perception of language status in contemporary Europe|journal=[[International Journal of Applied Linguistics]]|volume=2|issue=2|pages=167–177|doi=10.1111/j.1473-4192.1992.tb00031.x}}
* {{citation|last=Voß|first=C|year=2018|title=Linguistic emancipation within the Serbian mental map: The implementation of the Montenegrin and Macedonian standard languages|journal=Aegean Working Papers in Ethnographic Linguistics|volume=2|issue=1|pages=1–16|doi=10.12681/awpel.20021|doi-access=free}}

{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{InterWiki|code=mk}}
{{Commons category|Macedonian language}}
{{Wikislovar|makedonščina|Makedonščina}}

* [http://imj.ukim.edu.mk/ Институт за македонски јазик, "Крсте Петков Мисирков"] – [[Institute for Macedonian language "Krste Misirkov"]], the main regulatory body of the Macedonian language (in Macedonian)
* [http://www.makedonski.info/ Дигитален речник на македонскиот јазик] – Online dictionary of the Macedonian language
* {{citation|url=https://pravopis.mk/sites/default/files/Pravopis-2017.PDF|title=Правопис на македонскиот јазик|trans-title=Orthography of the Macedonian language|edition=2|publisher=Kultura AD|author=Institute for Macedonian language "Krste Misirkov"|location=Skopje|year=2017}}
* {{Citation|last1=Kramer|first1=Christina|first2=Liljana|last2=Mitkovska|author-link=Christina Kramer|year=2003|title=Macedonian: A Course for Beginning and Intermediate Students.|edition=2nd|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-18804-7}}
*{{Wikivoyage-inline|Macedonian phrasebook|Macedonian|a phrasebook}}

{{Slovanski jeziki}}
{{normativna kontrola}}
{{lang-stub}}

[[Kategorija:Južnoslovanski jeziki]]
[[Kategorija:Makedonska kultura]]
[[Kategorija:Makedonščina|*]]
[[Kategorija:Jeziki Severne Makedonije]]
[[Kategorija:Jeziki Grčije]]
[[Kategorija:Jeziki Bolgarije]]
[[Kategorija:Jeziki Srbije]]
[[Kategorija:Jeziki Albanije]]