Madžarska akademija znanosti
Magyar Tudományos Akadémia | |
 Sedež akademije na bregu Donave v Budimpešti | |
| Okrajšava | MTA |
|---|---|
| Nastanek | 3. november 1825[1] |
| Tip | narodna akademija |
| Sedež | Budimpešta, Madžarska |
| Kraj |
|
| Koordinate | 47°30′4″N 19°2′47″E / 47.50111°N 19.04639°E |
Regija delovanja | Madžarska |
Člani (2014) | 1363[2] |
Predsednik | Tamás Freund |
| Spletna stran | mta |
Nekdaj imenovana | Magyar Tudós Társaság |
Madžarska akademija znanosti (madžarsko Magyar Tudományos Akadémia, MTA) je madžarska akademska ustanova s sedežem v Budimpešti, katere poslanstvo je promocija znanosti na Madžarskem in zastopanje madžarske znanosti v tujini.
Poleg tega deluje kot znanstvenoraziskovalna ustanova, pod okriljem katere deluje več inštitutov; ima približno 5000 zaposlenih, med katerimi je 3000 raziskovalcev. Spada pod Ministrstvo za inovacije in tehnologijo.[3] V sklopu akademije deluje najpomembnejša madžarska raziskovalna knjižnica, ki je bila ustanovljena leta 1836 in zdaj hrani več kot dva milijona enot gradiva.[4]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ustanova je nastala kot društvo učenjakov v času prebujanja madžarske narodne zavesti, leta 1825, na pobudo državnika Istvána Széchenyija.[4][5] Po ustanovni listini je lahko imela največ 42 članov, od katerih je bilo lahko največ 18 iz Pešte in največ 24 izven mesta. Organizirana je bila v šestih sekcijah: zgodovina, pravo, jezikoslovje, matematika, filozofija in naravoslovje.[5]
Po propadu teženj za osamosvojitev izpod Avstrijskega cesarstva leta 1849 so Habsburžani prepovedali delovanje akademije, usmrčenih ali izgnanih je bilo tudi več članov, ki so javno podpirali neodvisnost, tako da so bili novi člani sprejeti šele po umiritvi razmer leta 1858. Še večji zagon je delovanje dobilo s preoblikovanjem v dualno monarijo Avstro-Ogrsko leta 1867.[5]
Predsedniki
[uredi | uredi kodo]- József Teleki (17. november 1830 – 15. februar 1855)
- Emil Dessewffy (17. april 1855 – 10. januar 1866)
- József Eötvös (18. marec 1866 – 2. februar 1871)
- Menyhért Lónyay (17. maj 1871 – 3. november 1884)
- Ágoston Trefort (28. maj 1885 – 22. avgust 1888)
- Loránd Eötvös (3. maj 1889 – 5. oktober 1905)
- Albert Berzeviczy (27. november 1905 – 22. marec 1936)
- nadvojvoda Jožef Avgust (22. marec 1936 – oktober 1944)
- Gyula Kornis (7. marec 1945 – 29. oktober 1945)
- Gyula Moór (29. oktober 1945 – 24. julij 1946)
- Zoltán Kodály (24. julij 1946 – 29. november 1949)
- István Rusznyák (29. november 1949 – 5. februar 1970)
- Tibor Erdey-Grúz (5. februar 1970 – 16. avgust 1976)
- János Szentágothai (26. oktober 1976 – 10. maj 1985)
- Iván T. Berend (10. maj 1985 – 24. maj 1990)
- Domokos Kosáry (24. maj 1990 – 9. maj 1996)
- Ferenc Glatz (9. maj 1996 – 4. maj 2002)
- Szilveszter Vizi (5. maj 2002 – 6. maj 2008)
- József Pálinkás (6. maj 2008 – 5. maj 2014)
- László Lovász (6. maj 2014 – 31. julij 2020)
- Tamás Freund (1. avgust 2020 – sedanjost)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »A Magyar Tudományos Akadémiáról« (v madžarščini). Madžarska akademija znanosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2010. Pridobljeno 24. februarja 2011.
- ↑ »MTA – Members of MTA«. Madžarska akademija znanosti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2015. Pridobljeno 11. novembra 2014.
- ↑ »Madžarska vlada prevzela nadzor nad znanstvenimi inštituti«. MMC RTV-SLO. 2. julij 2019. Pridobljeno 1. aprila 2024.
- ↑ 4,0 4,1 Radics, Katalin (2017). »Hungary: Libraries, Archives, and Museums«. Encyclopedia of Library and Information Sciences (4. izd.). Taylor & Francis. str. 1917–1934. doi:10.1081/E-ELIS3-120043841.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 »Hungarian Academy of Sciences«. Mathematical Societies, Medals, Prizes and other honours. School of Mathematics and Statistics, University of St Andrews. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2012. Pridobljeno 1. aprila 2024.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
