Loránd Eötvös

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Loránd Eötvös
Portret
Loránd Eötvös
Rojstvo27. julij 1848({{padleft:1848|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…]
Budim
Smrt8. april 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…] (70 let)
Budimpešta
Bivališče Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Madžarska demokratična republika
Madžarska sovjetska republika
NarodnostMadžarska madžarska
Področjafizika
Poznan poEötvösev poskus
Eötvösevo pravilo

Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény [loránd êtveš] (madžarsko Vásárosnaményi Báró Eötvös Loránd), madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).

Eötvös je najbolj znan po svojem delu o gravitaciji in površinski napetosti.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v letu madžarske revolucije očetu Józsefu Eötvösu, znanemu pesniku, pisatelju in liberalnemu politiku, ki je bil tedaj član kabineta, in je imel pomembno vlogo v intelektualnem in političnem življenju Madžarske 19. stoletja.

Loránd Eötvös je najprej študiral pravo, vendar je kmalu presedlal na študij fizike in odšel študirat v tujino v Heidelberg in Königsberg. Po doktoratu je postal univerzitetni profesor v Budimpešti, ter postal eden najpomembnejših tedanjih madžarskih znanstvenikov. Svetovno je postal znan po svojem inovativnem delu o kapilarnosti, nato po svojih eksperimentalnih metodah in obsežnih terenskih raziskavah gravitacije.

Še posebej je pomembno njegovo delo o enakosti težnostne in vztrajnostne mase (šibko načelo ekvivalentnosti) in raziskovanje gravitacijskega gradienta Zemljinega površja. Šibko načelo ekvivalentnosti je pomembno v teoriji relativnosti, njegov poskus pa je leta 1916 navajal Einstein v svojem članku Osnove splošne teorije relativnosti. Meritve gravitacijskega gradienta so pomembne v uporabni geofiziki, na primer pri določevanju lege nahajališč nafte.

Od leta 1886 do svoje smrti je raziskoval in poučeval na Univerzi v Budimpešti, ki se od leta 1950 imenuje po njem (Univerza Loránda Eötvösa).

Pokopan je na pokopališču Kerepesi v Budimpešti.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Leta 1883 je postal član Madžarske akademije znanosti, leta 1889 pa njen predsednik.

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje enota za gravitacijski gradient eotvos v sistemu enot CGS, udarni krater Eötvös na oddaljeni strani Lune in asteroid glavnega pasu 12301 Eötvös.

Po njem se imenuje mineral lorandit TlAsS2.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
  2. 2,0 2,1 SNAC — 2010.
  3. 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica