Loránd Eötvös

Loránd Eötvös
Loránd Eötvös
Rojstvo	27. julij 1848({{padleft:1848|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[…] Budim
Smrt	8. april 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[…] (70 let) Budimpešta
Bivališče	Avstrijsko cesarstvo Avstro-Ogrska Madžarska demokratična republika Madžarska sovjetska republika
Narodnost	madžarska
Področja	fizika
Poznan po	Eötvösev poskus Eötvösevo pravilo

Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény [loránd êtveš] (madžarsko Vásárosnaményi Báró Eötvös Loránd), madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).

Eötvös je najbolj znan po svojem delu o gravitaciji in površinski napetosti.

Življenje in delo

Rodil se je v letu madžarske revolucije očetu Józsefu Eötvösu, znanemu pesniku, pisatelju in liberalnemu politiku, ki je bil tedaj član kabineta, in je imel pomembno vlogo v intelektualnem in političnem življenju Madžarske 19. stoletja.

Najprej je študiral pravo, vendar je kmalu presedlal na študij fizike in odšel študirat v tujino v Heidelberg in Königsberg. Po doktoratu je postal univerzitetni profesor v Budimpešti, ter postal eden najpomembnejših tedanjih madžarskih znanstvenikov. Svetovno je postal znan po svojem inovativnem delu o kapilarnosti, nato po svojih eksperimentalnih metodah in obsežnih terenskih raziskavah gravitacije.

Še posebej je pomembno njegovo delo o enakosti težnostne in vztrajnostne mase (šibko načelo ekvivalentnosti) in raziskovanje gravitacijskega gradienta Zemljinega površja. Šibko načelo ekvivalentnosti je pomembno v teoriji relativnosti, njegov poskus pa je leta 1916 navajal Einstein v svojem članku Osnove splošne teorije relativnosti. Meritve gravitacijskega gradienta so pomembne v uporabni geofiziki, na primer pri določevanju lege nahajališč nafte.

Od leta 1886 do svoje smrti je raziskoval in poučeval na Univerzi v Budimpešti, ki se od leta 1950 imenuje po njem (Univerza Loránda Eötvösa).

Pokopan je na Pokopališču Kerepesi v Budimpešti.

Priznanja

Leta 1883 je postal član Madžarske akademije znanosti, leta 1889 pa njen predsednik.

Poimenovanja

Po njem se imenuje enota za gravitacijski gradient eotvos v sistemu enot CGS, udarni krater Eötvös na oddaljeni strani Lune in asteroid glavnega pasu 12301 Eötvös.

Po njem se imenuje mineral lorandit TlAsS₂.

Izbrana bibliografija

• ———; Pekár, Dezső; Fekete, Jenő (1922), »Beiträge zum Gesetze der Proportionalität von Trägheit und Gravität«, Annalen der Physik, 373 (9): 11–66, doi:10.1002/andp.19223730903

Glej tudi

• Eötvösev pojav
• Eötvösevo število

Zunanje povezave

• Eötvös and STEP (življenjepisne opombe in pregled njegovega raziskovanja) (angleško)
• Vrtualni muzej Loránda Eötvösa Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine. (angleško)