Loksodroma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slika loksodrome. Spiralno se približuje Severnemu polu.
Loksodroma od A do B seka vse poldnevnike pod istim kotom.

Loksodroma (izraz izvira iz grške besede loxos, kar pomeni nagib in besede drome, kar pomeni smer) je krivulja (pot), ki seka vse poldnevnike pod istim kotom (vendar ne pod pravim kotom). Torej je to krivulja na površini krogle. V splošnem lahko določimo loksodromo na površini vsakega rotacijskega telesa.

Matematična izpeljava enačbe[uredi | uredi kodo]

Naj bo konstantna smer (kurs) od pravega severnega pola loksodrome in naj bo zemljepisna dolžina kjer loksodroma prečka ekvator. Naj bo tudi zemljepisna dolžina točke na loksodromi. V Mercatorjevi projekciji je loksodroma ravna črta

z nagibom

Za točko z zemljepisno širino in zemljepisno dolžino lahko lego v Mercatorjevi projekciji izrazimo kot


.

Potem je zemljepisna širina točke

oziroma z uporabo Gudermannove funkcije (oznaka gd) .

V kartezičnem koordinatnem sistemu se to lahko poenostavljeno piše kot

Primerjava loksodrome in ortodrome.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi se je z loksodromo ukvarjal portugalski matematik, izumitelj, zdravnik, astronom, pedagog in geograf Pedro Nunes (1502 – 1578). Njegovo delo je nadaljeval angleški matematik in astronom Thomas Harriot (1560 – 1621).

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

  • loksodroma je na zemljevidih, ki so izdelani v Mercatorjevi projekciji ravna črta.
  • loksodroma ni najkrajša razdalja med dvema točkama na sferi, najkrajša razdalja je del velikega kroga
  • loksodroma je neskončno dolga krivulja
  • loksodroma je določena z zemljepisno širino in dolžino točke na krivulji in s kotom, ki ga tvori s poldnevniki.
  • kadar je kot pod katerim seka krivulja poldnevnike enak 0º ali 90º loksodroma nima zaključka

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]