Lamprehtov potok
| Lamprehtov potok | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | pod Miznim vrhom na osrednjem Pohorju 46°29′16.51″N 15°24′14.57″E / 46.4879194°N 15.4040472°E |
| ⁃ nadm. višina | 1295 m |
| Izliv | v Radoljno pri vasi Puščava 46°33′12.97″N 15°25′21.32″E / 46.5536028°N 15.4225889°E |
⁃ nadm. višina | 320 m |
| Dolžina | 9 km |
| Površina porečja | 15,3 km2 |
| Geopedia | vodotok Lamprehtov potok |
Lámprehtov pôtok je desni pritok Radoljne iz osrednjega dela Pohorja. Začne se kot majhen izvir v gozdu in teče sprva po plitvi in neizraziti dolini, pod Staro glažuto pa postane dolina strma, vse globlja grapa. V nadmorski višini ok. 490 m priteče v bolj odprt svet Ribniško-Lovrenškega podolja, ki je v miocenskih peščenjakih in peščenem laporju. Tu je dolina izrazito položnejša in širša, na obeh straneh potoka je mestoma tudi nekaj naplavne ravnice. Malo pred izlivom prečka potok še ozek pas trših magmatskih kamnin, kjer je dolina spet ožja, nato pa se pod cerkvijo v Puščavi izliva v Radoljno.
Potok se imenuje po kmetiji Lampreht v vasi Kumen, za zgornji del nad kmetijo Rečnik se včasih uporablja ime Rečnikov potok.[1] Na avstrijski vojaški karti iz 18. st. je ime potoka zapisano kot Reka Bach. Na tej karti je tudi prikazano, kako se približno v nadmorski višini 480 m od potoka odcepi umetna struga proti falskemu gradu (Fala), ob katerem je voda takrat poganjala stope in kovačije.[2] Tudi sicer je bil potok pomemben vir vodne energije, saj je bilo po popisu za izdelavo franciscejskega katastra leta 1825 na njem kar 11 mlinov in 14 žag.[3]
Lamprehtov potok je izrazit hudournik in občasno povzroča težave zaradi močne erozije in nanašanja plavja. Veliko škode je naredil zlasti ob neurju v noči z 12. na 13. junij 1994, ko je med drugim poškodoval cevovod male hidroelektrarne Činžat II.[4] Ob podobnem neurju v začetku maja 2016 je potok povzročil precej škode tudi na zajetju MHE Činžat I. [5]
Med letoma 1826 in 1837 je visoko ob potoku pod Klopnim vrhom delovala večja glažuta, ki je leta 1834 zaposlovala 70 delavcev. Od nje izvira ledinsko ime Stara glažuta, na tej lokaciji pa je pozneje delovala velika Fišerjeva žaga (tudi Fišeržaga).[6] Danes delujeta na potoku dve mali hidroelektrarni (Činžat I in II), ki sta v lasti podjetja Oven Elektro Maribor. Za potrebe spodnje hidroelektrarne Činžat II (zgrajena 1988) odvajajo iz potoka do 0,37 m3/s vode, ki namesto v Radoljno teče neposredno v Dravo.[7]
Zgornji del porečja Lamprehtovega potoka do iznad kmetije Rečnik je vključen v varstveno območje Natura 2000 Pohorje. Ta del potoka je tudi opredeljen kot naravna vrednota lokalnega pomena, skupaj z manjšim slapom.[8]
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Gams, Ivan (2008). »Geomorfologija Pohorja«. Geografski zbornik. Zv. 48, št. 2. Ljubljana: Geografski inštitut A. Melika ZRC SAZU. str. 238. COBISS 29093165. ISSN 1581-6613.
- ↑ »Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)«. Pridobljeno 11. decembra 2018.
- ↑ Hostnikar, Maja (2012). Župnija Sveta Marija v Puščavi v luči matičnih knjig med leti 1919 in 1929. Diplomsko delo, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. str. 111. Pridobljeno 11. decembra 2018.
- ↑ Šeme, Janez (1995). »Neurje junija 1994 na območju Pohorja« (PDF). Ujma. Zv. 9. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. str. 31. COBISS 69041152. ISSN 0353-085X. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. decembra 2018. Pridobljeno 13. decembra 2018.
- ↑ »OVEN Elektro Maribor, Letno poročilo 2016« (PDF). OVEN Elektro Maribor. Pridobljeno 11. decembra 2018.
- ↑ »Steklarstvo na Pohorju« (PDF). str. 16. Pridobljeno 11. decembra 2018.
- ↑ »Mesečne statistike - pretoki Podravje«. Agencija Republike Slovenije za okolje. 2018. Pridobljeno 11. decembra 2018.
- ↑ »Odlok o strategiji prostorskega razvoja občine Ruše« (PDF). Medobčinski uradni vestnik, 11 (11. 4. 2009). 2009. Pridobljeno 11. decembra 2018.