Laška žaba
| Laška žaba | |
|---|---|
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Amphibia (dvoživke) |
| Red: | Anura (brezrepe dvoživke) |
| Družina: | Ranidae (prave žabe) |
| Rod: | Rana (prava žaba) |
| Vrsta: | R. latastei |
| Dvočlensko ime | |
| Rana latastei Boulenger, 1879 | |
Laška žaba (znanstveno ime Rana latastei) je dvoživka iz družine pravih žab (Ranidae). Vrsta je avtohtona v južni Evropi in je razširjena predvsem v porečju reke Pad v Italiji. Spada med najbolj ogrožene dvoživke v Evropi. Njeno število se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, zato je vključena v več naravovarstvenih programov. Njeno število se je v zadnjih letih močno zmanjšalo.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Vrstni pridevek latastei je bil izbran v čast francoskemu herpetologu Fernandu Lataste.[2]
Opis
[uredi | uredi kodo]Laška žaba lahko doseže dolžino telesa (od glave do zadka) do 7,5 cm. Samice so običajno nekoliko večje od samcev.[3]
Zadnji kraki so zelo dolgi, kar omogoča dobro skakanje. Hrbet je svetlo rjav s svetlo vzdolžno progo.[4] Ob straneh glave ima temno senčno pego. Gobec je ošiljen, zenica pa vodoravna. Samci imajo debelejše sprednje noge. Samci kvakajo počasi.
Habitat in območje razširjenosti
[uredi | uredi kodo]Laška žaba živi na kopnem v vlažnih habitatih. Najdemo jo v svetlih listnatih in mešanih gozdovih. V času parjenja se zadržujejo v toplejših vodah.
Laška žaba je endemična vrsta, ki živi le v določenih delih Evrope. Razširjena v nižinah severne Italije, na skrajnem jugu Švice, v istrskem delu Slovenije ter v sosednjih območjih Hrvaške.[5] V Italiji jo najdemo v štirih deželah: Lombardiji, Benečiji, Piedmontu in Furlaniji - Julijski krajini, pri čemer je najštevilčnejša v Lombardiji in Benečiji. Njena razširjenost večinoma sledi nižinam reke Pad in njenim pritokom.[6]
V Sloveniji jo najdemo le v Vipavski dolini in na območju Goriških brd.
Razmnoževanje
[uredi | uredi kodo]Laške žabe se razmnožujejo v marcu. Oploditev je zunanja. Mrest leži pod vodno gladino in ima obliko kepe. Jajčeca imajo premer 2-3 mm.
Ogroženost
[uredi | uredi kodo]Laška žaba je uvrščena na rdeči seznam IUCN kot ranljiva vrsta.[5]. V Sloveniji je uvrščena na Seznam zavarovanih vrst.[7]
Izguba habitata
[uredi | uredi kodo]Črpanje vode za namakanje kmetijskih površin močno škoduje tej vrsti, saj poslabšuje pogoje za razmnoževanje. Laška žaba se ne seli daleč in se le redko oddalji od najbližjega mrestišča, zato je razdrobljenost gozdnih habitatov povzročila tudi zmanjšanje genske raznolikosti te vrste. Zaradi tega je vrsta po napovedih bolj dovzetna za okužbe z ranavirusi in drugimi patogeni.[8] Genska izolacija naj bi povzročala tudi izrazite razlike v velikosti med posameznimi populacijami vrste R. latastei.[9] Dodatno grožnjo predstavljajo vnesene invazivne plenilske vrste, kot so kitajska sladkovodna dremavka, volovska žaba in veliki vodni raki.[3]
Povečana prisotnost mikroplastike v okolju predstavlja novo grožnjo za preživetje laške žabe.[10] Paglavci se prehranjujejo neselektivno, zato pogosto zaužijejo drobne delce plastike. Povečana izpostavljenost mikroplastiki je pri paglavcih vrste R. latastei povezana z zmanjšano rastjo, manjšo aktivnostjo in nižjo stopnjo preživetja. Najškodljivejši učinki so bili opaženi pri zelo majhnih delcih mikroplastike. Razlog za to je verjetno v tem, da se drobni delci plastike in vlakna lahko kopičijo v črevesju paglavcev ter povzročajo zamašitve. Raziskave kažejo, da so večji in bolj razviti paglavci bolj odporni na te vplive.[11] Trenutno še ni znano, kako mikroplastika vpliva na odrasle osebke vrste R. latastei.
Varstveni ukrepi
[uredi | uredi kodo]Za boljše varstvo te vrste so v Italiji predlagali več zavarovanih območij, hkrati pa so v nadzorovanih razmerah gojili paglavce in jih nato preseljevali na primernejše lokacije.[12] Regionalni svet Lombardije je med letoma 1999 in 2001 začel poseben varstveni program, ki je vključeval obnovo poškodovanih in močno onesnaženih mlak ter vračanje paglavcev v naravna in umetno ustvarjena vodna telesa.[13] Ti ukrepi so bili le delno uspešni, saj so bili številni paglavci preseljeni v mlake brez ustrezne vodne in obvodne vegetacije, ki jo laška žaba potrebuje. Varstvena prizadevanja dodatno ovirajo človekovi vplivi, kot so kmetijstvo, onesnaževanje voda in turizem.
Akcijski načrt Stalnega odbora Bernske konvencije iz leta 2006 iz leta 2006 je pozval k varstvu in boljšemu upravljanju habitatov vrste R. latastei, ter k odstranjevanju invazivnih plenilcev.[3] Drugi naravovarstveni ukrepi vključujejo obnovo habitatov, kartiranje možnih prihodnjih življenjskih prostorov v Evropi, razširjene raziskave, popise razširjenosti ter oceno obstoječe pravne zaščite laške žabe.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ IUCN SSC Amphibian Specialist Group (2020). »Rana latastei«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2020 e.T19156A89698776. doi:10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T19156A89698776.en. Pridobljeno 18. novembra 2021.
- ↑ Beolens, Bo; Watkins, Michael; Grayson, Michael (2013). The Eponym Dictionary of Reptiles. Exeter, England: Pelagic Publishing Ltd. xiii + 262 pp.
ISBN 978-1-907807-41-1. - 1 2 3 Edgar, Paul; Bird, David R. (12. oktober 2005). »Action Plan for the Conservation of the Italian Agile Frog (Rana latastei) in Europe« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. januarja 2023. Pridobljeno 12. oktobra 2022.
- ↑ Arnold EN, Burton JA (1978). A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe. London: Collins. 272 pp. (Rana latastei, pp. 81-82 + Plate 11 + Map 39).
- 1 2 »IUCN Red List of Threatened Species: Rana latastei«. IUCN Red List of Threatened Species. 14. december 2008. doi:10.2305/iucn.uk.2009.rlts.t19156a8845034.en. Pridobljeno 17. aprila 2020.
- ↑ Barbieri, Francesco; Bernini, Franco (1. januar 2004). »Distribution and status of Rana latastei in Italy (Amphibia, Ranidae)«. Italian Journal of Zoology. 71 (sup1): 91–94. doi:10.1080/11250003.2004.9525542. ISSN 1125-0003.
- ↑ Priloga 1 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah Arhivirano 2021-04-10 na Wayback Machine.. Vpogled dne 19.2.2015.
- ↑ Pearman, Peter B.; Garner, Trenton W. J. (9. marec 2005). »Susceptibility of Italian agile frog populations to an emerging strain of Ranavirus parallels population genetic diversity«. Ecology Letters (v angleščini). 8 (4): 401–408. Bibcode:2005EcolL...8..401P. doi:10.1111/j.1461-0248.2005.00735.x. ISSN 1461-023X.
- ↑ Marzona, Elena; Seglie, Daniele; Giacoma, Cristina. »Morphological Variation of "Rana latastei" (Boulenger, 1879) across the Species' Geographic Range«. torrossa.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2022. Pridobljeno 12. oktobra 2022.
- ↑ Balestrieri, Alessandro; Winkler, Anna; Scribano, Giovanni; Gazzola, Andrea; Lastrico, Giuditta; Grioni, Alice; Pellitteri-Rosa, Daniele; Tremolada, Paolo (15. junij 2022). »Differential effects of microplastic exposure on anuran tadpoles: A still underrated threat to amphibian conservation?«. Environmental Pollution (v angleščini). 303 119137. Bibcode:2022EPoll.30319137B. doi:10.1016/j.envpol.2022.119137. ISSN 0269-7491. PMID 35318069. S2CID 247577600.
- ↑ Scribano, Giovanni; Gazzola, Andrea; Winkler, Anna; Balestrieri, Alessandro; Grioni, Alice; Lastrico, Giuditta; Tremolada, Paolo; Pellitteri-Rosa, Daniele (22. september 2022). »Anti-predator behavioral responses of Italian agile frog tadpoles (Rana latastei) exposed to microplastics«. Environmental Science and Pollution Research International. 30 (5): 13688–13696. Bibcode:2022ESPR...3013688S. doi:10.1007/s11356-022-23131-4. ISSN 1614-7499. PMC 9898332. PMID 36136197. S2CID 252437352.
- ↑ Scali, Stefano; Gentili, Augusto; Barbieri, Francesco; Bernini, Franco; Vercesi, Alberto (15. november 2001). »Un progetto integrato per la conservazione degli anfibi in Lombardia« (PDF). Pianura. 13: 21–123.
- ↑ Fasola, Mauro; Pellitteri-Rosa, Daniele; Pupin, Fabio; Scali, Stefano; Sacchi, Roberto; Bernini, Franco; Gentilli, Augusto; Razzetti, Edoardo (1. januar 2008). »Factors affecting repatriation success of the endangered Italian agile frog (Rana latastei)«. Amphibia-Reptilia (v angleščini). 29 (2): 235–244. doi:10.1163/156853808784124910. ISSN 1568-5381.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Živalstvo Evrope, Mladinska knjiga, 1981 (COBISS)