Kurški steli
 Stela Šalmaneserja III. | |
| Lokacija | Kurkh, Kurdistan, zdaj Britanski muzej, London |
|---|---|
| Tip | stela |
| Material | apnenec |
| Višina | 2,2 m |
| Zaključek gradnje | 879 pr. n. št. in 852 pr. n. št. |
| Posvečeno | Ašurnasipalu II. in Šalmaneserju III. |
Kurški steli ali Kurška monolita sta asirski steli z opisom vladavin Ašurnasipala II. in njegovega sina Šalmaneserja III. Steli je leta 1861 odkril britanski arheolog John George Taylor, britanski generalni konzul v mestu Kurkh v osmanskem ajaletu (provinca) Kurdistan. Mesto se zdaj imenuje Üçtepe in spada v okrožje Bismil v turški provinci Diyarbakir. Obe steli sta od leta 1863 v lasti Britanskega muzeja.[1]
Na steli Šalmaneserja III. je opis bitke pri Karkarju. V opisu je omenjeno ime "A-ha-ab-bu Sir-ila-a-a", za katero velja, da se nanaša na kralja Izraelskega kraljestva Ahaba.[2][3] Naziv Izrael je v asirskih in babilonskih dokumentih omenjen samo na tej steli.[4][5] Omenjen še na treh znanih stelah iz tistega obdobja: Merneptahovi steli, Steli iz Tel Dana in Meševi steli, znani tudi kot Moabski kamen.[6][7][8] V tem opisu je tudi prva pisna omemba Arabcev.[9]
Za kralja Ahaba piše, da je za asirsko koalicijo prispeval 2.000 bojnih voz in 10.000 pešakov.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ British Museum Collection.
- ↑ Frederick E. Greenspahn, ur.: The Hebrew Bible: New Insights and Scholarship, NYU Press, 2008, str. 11.
- ↑ Jonathan Michael Golden: Ancient Canaan and Israel: New Perspectives, ABC-CLIO, 2004, str. 275.
- ↑ Lester L. Grabbe, ur.: Israel in Transition 2: From Late Bronze II to Iron IIA, str. 56.
- ↑ Brad Kelle (2002): What's in a Name? Neo-Assyrian Designations for the Northern Kingdom and Their Implications for Israelite History and Biblical Interpretation, Journal of Biblical Literature 121 (4): 639–646, JSTOR 3268575
- ↑ Niels Peter Lemche (1998): The Israelites in History and Tradition, Westminster John Knox Press.
- ↑ Aren Meir (2013): Israel and Judah, The Encyclopedia of Ancient History, New York: Blackwell, str. 3523–2527.
- ↑ Daniel E. Fleming (1. januar 1998): Mari and the Posssibilities of the Biblical Memory, Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale 92 (1): 41–78, JSTOR 23282083.
- ↑ The Ancient Arabs: Nomads on the Borders of the Fertile Crescent, 9th–5th Centuries B.C., str. 75.
- ↑ Ada Cohen, Steven E. Kangas: Assyrian Reliefs from the Palace of Ashurnasirpal II: A Cultural Biography, str. 126.
-
Prepis Ašurbanipalove stele -
Prepis Šalmaneserjeve stele -
Detajl Šalmaneserjeve stele -
Asirske stele v Britanskem muzeju
