Kurški steli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kurški steli
Karkar.jpg
Stela Šalmaneserja III.
LokacijaKurkh, Provinca Kurdistan, zdaj Britanski muzej, London
Tipstela
Materialapnenec
Višina2,2 m
Zaključek gradnje879 pr. n. št. in 852 pr. n. št.
Posvečeno Ašurnasipalu II. in Šalmaneserju III.

Kurški steli ali Kurška monolita sta asirski steli z opisom vladavin Ašurnasipala II. in njegovega sina Šalmaneserja III. Steli je leta 1861 odkril britanski arheolog John George Taylor, britanski generalni konzul v mestu Kurkh v osmanskem ajaletu (provinca) Kurdistan. Mesto se zdaj imenuje Üçtepe in spada v okrožje Bismil v turški provinci Diyarbakir. Obe steli sta od leta 1863 v lasti Britanskega muzeja.[1]

Na steli Šalmaneserja III. je opis bitke pri Karkarju. V opisu je omenjeno ime "A-ha-ab-bu Sir-ila-a-a", za katero velja, da se nanaša na kralja Izraelskega kraljestva Ahaba.[2][3] Naziv Izrael je v asirskih in babilonskih dokumentih omenjen samo na tej steli.[4][5] Omenjen še na treh znanih stelah iz tistega obdobja: Merneptahovi steli, Steli iz Tel Dana in Meševi steli, znani tudi kot Moabski kamen.[6][7][8] V tem opisu je tudi prva pisna omemba Arabcev.[9]

Za kralja Ahaba piše, da je za asirsko koalicijo prispeval 2.000 bojnih voz in 10.000 pešakov.[10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. British Museum Collection.
  2. Frederick E. Greenspahn, ur.: The Hebrew Bible: New Insights and Scholarship, NYU Press, 2008, str. 11.
  3. Jonathan Michael Golden: Ancient Canaan and Israel: New Perspectives, ABC-CLIO, 2004, str. 275.
  4. Lester L. Grabbe, ur.: Israel in Transition 2: From Late Bronze II to Iron IIA, str. 56.
  5. Brad Kelle (2002): What's in a Name? Neo-Assyrian Designations for the Northern Kingdom and Their Implications for Israelite History and Biblical Interpretation, Journal of Biblical Literature 121 (4): 639–646, JSTOR 3268575
  6. Niels Peter Lemche (1998): The Israelites in History and Tradition, Westminster John Knox Press.
  7. Aren Meir (2013): Israel and Judah, The Encyclopedia of Ancient History, New York: Blackwell, str. 3523–2527.
  8. Daniel E. Fleming (1. januar 1998): Mari and the Posssibilities of the Biblical Memory, Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale 92 (1): 41–78, JSTOR 23282083.
  9. The Ancient Arabs: Nomads on the Borders of the Fertile Crescent, 9th–5th Centuries B.C., str. 75.
  10. Ada Cohen, Steven E. Kangas: Assyrian Reliefs from the Palace of Ashurnasirpal II: A Cultural Biography, str. 126.