Pojdi na vsebino

Kuščar ovratničar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kuščar ovratničar
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Reptilia (plazilci)
Red: Squamata (luskarji)
Podred: Iguania (legvani)
Družina: Agamidae (agame)
Poddružina: Amphibolurinae
Rod: Chlamydosaurus (kuščar ovratničar)
Gray, 1825
Vrsta:
C. kingii
Dvočlensko ime
Chlamydosaurus kingii
Gray, 1825
Območje razširjenosti Chlamydosaurus kingii
Sinonimi[2]
  • Clamydosaurus [sic] kingii
    Gray, 1825
  • Chlamydosaurus kingii
    — Gray v King, 1827
    (nomen emendatum)

Kuščar ovratničar (znanstveno ime Chlamydosaurus kingii) je vrsta kuščarja v družini agam. Vrsta je domorodna v severni Avstraliji in južni Novi Gvineji ter je edini član rodu Chlamydosaurus. Njegovo domače ime se nanaša na velik ovratnik, ki je skoraj vedno položen na njegovo telo. Zraste do 90 cm od glave do konice repa in lahko tehta 600 g. Samci so večji in robustnejši od samic. Telo kuščarja je običajno sive, rjave, oranžno-rjave ali črne barve. Ovratniki so rdeče, oranžne, rumene ali bele barve.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Leta 1825 je britanski zoolog John Edward Gray prvič znanstveno opisal kuščarja ovratničarja in ga poimenoval Clamydosaurus kingii. Opis je temeljil na primerku, ki ga je v zalivu Careening (severozahodna Avstralija) našel botanik Allan Cunningham. Cunningham je bil takrat član odprave na ladji Phillipa Parkerja Kinga HMS Mermaid.[3][4] Rodovno ime, Chlamydosaurus, izhaja iz starogrške besede chlamydo (χλαμύς), ki pomeni "ogrinjalo" ali "plašč", in latinske saurus (sauros), ki pomeni "kuščar".[5] Vrstni pridevek kingii je latinizirana oblika imena King.[6] To je edina vrsta, uvrščena v ta rod.[7]

Opis

[uredi | uredi kodo]
Anatomija ovratnika vrste Chlamydosaurus kingii

Kuščar ovratničar lahko doseže skupno dolžino okoli 90 cm, pri čemer dolžina od glave do konca trupa znaša približno 27 cm, . Tehtajo vsaj 600 g.[8][9][10] Za vrsto je značilna posebej velika in široka glava ter dolg vrat, na katerem je nameščen značilen ovratnik. Noge so dolge, rep pa predstavlja večji del njegove celotne telesne dolžine.[7][9][11] Pri tej vrsti je izrazit spolni dimorfizem, samci so večji od samic[8][9] in imajo sorazmerno večje ovratnike, glave in čeljusti.[12]

Značilen ovratnik je kožna guba, ki se razteza od glave in vratu. Ko je ovratnik popolnoma razširjen, dobi obliko diska, njegov premer pa lahko preseže štirikratno dolžino trupa živali (približno 30 cm). Kadar ni razširjen, se tesno ovije okoli telesa,[13][14][8] podobno kot ogrinjalo čez vrat in ramena.[15] Glavna funkcija tega organa je svarilna drža pred plenilci in za komunikacijo med osebki.[14] Ko se počuti ogroženega, se obrne proti sovražniku in razpre svoj ovratnik, ker tako izgleda veliko večji in strašnejši. Kadar je zložen, lahko deluje tudi kot kamuflaža.[14]

Kuščar ovratničar v terariju (z zloženim ovratnikom)

Barva hrbtne strani variira med sivo, rjavo, oranžno-rjavo in črno barvo, spodnja stran pa je svetlejša, bela ali rumena. Samci imajo temnejši trebuh in svetlejši prsni koš. Spodnja stran in boki vrste so posuti s temno rjavimi oznakami, ki se na repu združijo v proge.[7] Ovratnik ima različne barvne vzorce glede na geografsko območje; kuščarji ovratničarji zahodno od reke Ord imajo rdeče obarvane ovratnike, tisti, ki živijo med reko in Carpentarijskim prelivom, imajo oranžne ovratnike, tisti vzhodno od preliva pa rumene do bele ovratnike. Kuščarji ovratničarji z Nove Gvineje imajo rumene ovratnike.[8] Bolj pisani ovratniki imajo bele lise, ki lahko pripomorejo k vidnosti svarilne drže.[16]

Na tleh je zelo hiter in teka pokonci po zadnjih tacah.

Prehranjevanje

[uredi | uredi kodo]

Kuščarji ovratničarji se hranijo predvsem z žuželkami in drugimi nevretenčarji, le redko pa plenijo vretenčarje. Njihov glavni plen so termiti, mravlje in stonoge. Termiti predstavljajo ključni vir hrane v sušnem obdobju, v deževni sezoni pa postanejo pomembne gosenice metuljev.[17] Uživanje mravelj upade po požarih v začetku sušne sezone, vendar se poveča po požarih pozneje v sezoni.[18] Vrsta uporablja strategijo plenilca iz zasede: plen opreza z drevesa, nato pa se hitro spusti na tla in proti njemu steče po zadnjih dveh nogah. Tik pred ulovom se spusti na vse štiri, zgrabi plen in ga zaužije, nato pa se takoj vrne v zavetje na drevo.[9]

Razmnoževanje

[uredi | uredi kodo]
Kuščar ovratničar med razkazovanjem v grozilni drži

Kuščar ovratničar se razmnožuje v obdobju med koncem sušne in začetkom deževne sezone.[9] Samci med seboj tekmujejo tako, da se razkazujejo z odprtimi usti in razprtimi ovratniki. Če pride do spopada, kuščarji skočijo drug na drugega in se grizejo.[14] Samica izkoplje plitvo jamico kamor odloži jajca.[19][20] V eni sezoni lahko izležejo več legel, število jajc v posameznem leglu pa znaša od štiri do več kot 20.[9][19] Doba inkubacije lahko traja od dva do štiri mesece. Na spol mladičev vpliva temperatura okolja; pri zmernih temperaturah se izleže več samcev, pri ekstremnih pa več samic.[20] Mladiči imajo sorazmerno manjše ovratnike kot odrasli osebki.[14] Kuščarji najhitreje rastejo v deževni sezoni, ko je hrane dovolj,[17] pri čemer samci rastejo hitreje kot samice.[21] Mladi samci se po izleganju običajno odselijo dlje od rodnega območja kot samice. [22] Vrsta spolno dozori v dveh letih; samci živijo do šest let, samice pa do štiri leta.[23]

Razširjenost in habitat

[uredi | uredi kodo]

Živi na drevesih v severni Avstraliji in Novi Gvineji.[1][7] Vrsta v glavnem naseljuje savane in sklerofilne (trdolistne) gozdove.[7][8] Najraje se zadržuje na višje ležečih območjih z dobro odcednostjo tal in večjo raznolikostjo drevesnih vrst, predvsem vrst evkalipta, izogiba pa se nižinskim ravnicam, kjer prevladujejo drevesa iz rodov Melaleuca in Pandanus.[9] Kuščarji ovratničarji imajo prav tako raje območja z manj vegetacije na tleh, saj z višine lažje opazijo plen na tleh.[18]

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
  • Kuščar ovratničar je upodobljen na avstralskem kovancu za 2 centa.[9]
  • Ponekod je kuščar ovratničar domača žival, kot hišni ljubljenček. Zdi se, da večina kuščarjev, hišnih ljubljenčkov, izvira iz Indonezije, saj je njihov izvoz v Avstraliji in na Papua Novi Gvineji prepovedan.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 O'Shea, M.; Allison, A.; Tallowin, O.; Wilson, S.; Melville, J. (2017). »Chlamydosaurus kingii «. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2017 e.T170384A21644690. doi:10.2305/IUCN.UK.2017-3.RLTS.T170384A21644690.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  2. ↑ Chlamydosaurus kingii v TIGR Reptile Database
  3. ↑ Olsen, Penny (2010). Upside Down World: Early European Impressions of Australia's Curious Animals. National Library of Australia. str. 196. ISBN 978-0-642-27706-0.
  4. ↑ Kent, William Saville (2017) [1897]. The Naturalist in Australia. Chapman & Hall. str. 70–73. ISBN 978-3-337-31163-6.
  5. ↑ Guyot, Arnold; Barnard, Frederick Augustus Porter; in sod. (1890). Johnson's Univeral Cyclopædia A Scientific and Popular Treasury of Useful Knowledge · Volume 2. New York: A. J. Johnson. str. 64. OCLC 5392794.
  6. ↑ Beolens, Bo; Watkins, Michael; Grayson, Michael (2011). The Eponym Dictionary of Reptiles. Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. 141. ISBN 978-1-4214-0135-5.
  7. 1 2 3 4 5 Cogger, Harold G. (2014). Reptiles and Amphibians of Australia (7th izd.). Clayton, Victoria, Australia: CSIRO publishing. str. 700–701. ISBN 978-0-643-10035-0.
  8. 1 2 3 4 5 Pepper, Mitzy; Hamilton, David G.; Merkling, Thomas; Svedin, Nina; Cser, Bori; Catullo, Renee A.; Pryke, Sarah R.; Keogh, J. Scott (2017). »Phylogeographic structure across one of the largest intact tropical savannahs: Molecular and morphological analysis of Australia's iconic frilled lizard Chlamydosaurus kingii « (PDF). Molecular Phylogenetics and Evolution. 106: 217–227. Bibcode:2017MolPE.106..217P. doi:10.1016/j.ympev.2016.09.002. PMID 27664346.
  9. 1 2 3 4 5 6 7 8 Shine, R; Lambeck, R (1989). »Ecology of frillneck lizards, Chlamydosaurus kingii (Agamidae), in tropical Australia«. Australian Wildlife Research. 16 (5): 491–500. Bibcode:1989WildR..16..491S. doi:10.1071/WR9890491.
  10. ↑ Frappell, Peter B.; Mortola, Jacopo P. (1998). »Passive body movement and gas exchange in the frilled lizard (Chlamydosaurus kingii) and goanna (Varanus gouldii)«. Journal of Experimental Biology. 201 (15): 2307–2311. Bibcode:1998JExpB.201.2307F. doi:10.1242/jeb.201.15.2307. PMID 9662501.
  11. ↑ Thompson, Graham G.; Withers, Philip C. (2005). »Shape of Western Australian dragon lizards (Agamidae)«. Amphibia-Reptilia. 26: 73–85. doi:10.1163/1568538053693323.
  12. ↑ Christian, Keith; Bedford, Gavin; Griffiths, Anthony (1995). »Frillneck lizard morphology: comparisons between sexes and sites«. Journal of Herpetology. 29 (4): 576–583. doi:10.2307/1564741. JSTOR 1564741.
  13. ↑ Montandon, Sophie A.; Fofonjka, Anamarija; Milinkovitch, Michel C. (2019). »Elastic instability during branchial ectoderm development causes folding of the Chlamydosaurus erectile frill«. eLife. 8 e44455. doi:10.7554/eLife.44455. PMC 6592688. PMID 31234965.
  14. 1 2 3 4 5 Shine, R (1990). »Function and evolution of the frill of the frillneck lizard, Chlamydosaurus kingii (Sauria: Agamidae)«. Biological Journal of the Linnean Society (v angleščini). 40 (1): 11–20. doi:10.1111/j.1095-8312.1990.tb00531.x.
  15. ↑ Wilson, S.; Swan, G. (2023). A Complete Guide to Reptiles of Australia, Sixth Edition. Sydney: Reed New Holland. pp. 442–443. ISBN 978-1-92554-671-2.
  16. ↑ Perez-Martinez, Christian A.; Riley, Julia L.; Whiting, Martin J. (2020). »Uncovering the function of an enigmatic display: antipredator behaviour in the iconic Australian frillneck lizard«. Biological Journal of the Linnean Society. 129 (2): 425–438. doi:10.1093/biolinnean/blz176.
  17. 1 2 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Griffith1996, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  18. 1 2 Griffths, A[nthony] D.; Christian, K[eith] A. (1996). »The effects of fire on the frillneck lizard (Chlamydosaurus kingii) in northern Australia«. Australian Journal of Ecology. 21 (4): 386–398. Bibcode:1996AusEc..21..386G. doi:10.1111/j.1442-9993.1996.tb00625.x.
  19. 1 2 Griffiths, A. D. (1993). »Preliminary investigations on the reproduction of the frillneck lizard Chlamydosaurus kingii in the Northern Territory«. Herpetology in Australia: A Diverse Discipline. Transactions of the Royal Zoological Society of NSW. str. 127–131. ISBN 0-9599951-8-8.
  20. 1 2 Harlow, P. S.; Shine, R. (1999). »Temperature-dependent sex determination in the frillneck lizard, Chlamydosaurus kingii (Agamidae)«. Herpetologica. 55 (2): 205–212. JSTOR 3893081.
  21. ↑ Ujvari, Beata; Fisher, Peter; Rydell, Jens; Wahlgren, Richard; Wright, Belinda; Madsen, Thomas (2014). »Population demography of frillneck lizards (Chlamydosaurus kingii, Gray 1825) in the wet-dry tropics of Australia«. Austral Ecology. 40 (1): 60–66. doi:10.1111/aec.12168.
  22. ↑ Ujvari, Beata; Dowton, Mark; Madsen, Thomas (2008). »Population genetic structure, gene flow and sex-biased dispersal in frillneck lizards (Chlamydosaurus kingii)«. Molecular Ecology. 17 (15): 3557–3564. Bibcode:2008MolEc..17.3557U. doi:10.1111/j.1365-294X.2008.03849.x. PMID 19160482. S2CID 1299295.
  23. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani Griffiths1999, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kuščar_ovratničar&oldid=6634499«