Krvavec (oddajnik)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Oddajnik Krvavec
Krvavec - TV tower.jpg
Krvavec (oddajnik) se nahaja v Slovenija
Krvavec (oddajnik)
Lokacija: Slovenija
Splošni podatki
Tiptelevizijski oddajnik
LokacijaKrvavec
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Koordinati46°17′42″N 14°31′51″E / 46.29500°N 14.53083°E / 46.29500; 14.53083Koordinati: 46°17′42″N 14°31′51″E / 46.29500°N 14.53083°E / 46.29500; 14.53083
Nadm. višina1740 m
Začetek gradnje1955

Oddajnik Krvavec stoji na Krvavcu (1740 m). Namenjen je oddajanju televizijskih in radijskih signalov. Na njem oddajajo radijski programi RTV Slovenija z močjo po 100 kW: Prvi program na 91,8 MHz, Val 202 na 98,9 MHz in Ars na 102,0 MHz. Med drugim oddaja tudi Radio Ognjišče na 104,5 MHz (tudi 100 kW) in Radio 1 na 88,4 MHz (2 kW) na UKV frekvencah, oddaja pa se tudi digitalni radijski multipleks R1 v tehnologiji DAB+ (vertikalna polarizacija), ki vsebuje Prvi program radia Slovenija, Val 202, Ars, Radio Slovenia International, Radio Ognjišče, Hitradio Center, Radio 1, Radio Antena, Radio 2, Radio BOB, Rock radio, Radio Ekspres, Odprti radio, Radio Net FM, Radio Maxi, Radio Veseljak, Radio Študent, Radio Aktual in Radio City na frekvenci 215,072 MHz. Na frekvenci 227.360 MHz pa deluje regionalni radijski multipleks R2 W v tehnologiji DAB+, ki vsebuje Radio Koper, Radio Capodistria, Radio 94, Radio Sora, Primorski val, Radio Triglav in Radio Robin.

Z oddajnika se oddaja še televizijski multipleks A na 32. kanalu (horizontalna polarizacija), znotraj katerega oddajajo TV SLO 1 HD, TV SLO 2 HD, TV SLO 3 HD, TV Maribor, TV Koper-Capodistria in Vaš kanal ter multipleks C na 38. kanalu (moč: 100 kW, horizontalna polarizacija), znotraj katerega se oddajajo Golica TV, Nova 24 TV, Minimax, Fox, Fox Life, Fox Crime, Fox Movies, CMC, National Geographic, Viasat History, TV 1000, AMC in Obvestilo C.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi oddajni stolp so začeli graditi leta 1955, sočasno s prvo žičnico in planinskim domom. Stolp, ki je pričel z oddajanjem leta 1957, je bil kovinski, stal je nekaj metrov stran od zdajšnjega železobetonskega. Ko so novega predali namenu konec 80. let, so starega podrli. 2. julija 1991 so ga med vojno za samostojnost bombardirale zračne sile JLA, ker so želele uničiti čim več slovenskih komunikacijskih naprav, a jim ga ni uspelo zrušiti.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]