Kropilnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Poznogotski kropilnik v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Kropilnik (tudi Colymbion [1]) je posoda v katoliški cerkvi za blagoslovljeno vodo [2]. Imele so jih že romanske cerkve. Sestavljen je iz različnih materialov in ima različne oblike. Krstilniki so lahko preprosti ali namensko oblikovani, lahko pa sodijo med zelo stilizirana in s figurami obogatena umetniška dela (zlasti baročna). Manjše posode z blagoslovljeno vodo se lahko uporabljajo tudi v hiši.


Kropilniki so skoraj vedno trajno pritrjeni, na primer v višini komolcev, ne redko v steni ali na stebru. Tu in tam so na majhnih stebrih ali na trdno podlago postavljeni prostostoječi, v nekaterih cerkvah, kjer je krstilnik na primerni lokaciji, je kar ta napolnjen z blagoslovljeno vodo.

Kropilniki imajo svoje mesto na vhodu v cerkev, na vratih samostanske celice ali v zasebnih prostorih. V blagoslovljeni vodi se navlaži prste za izvedbo znamenja križa, kot obred priprave na molitev in v spomin na krst.

Kropilnik z napisom Asperges me, Domine, hyssopo et mundabor iz Ps. 50

Drugo[uredi | uredi kodo]

Občasno rdeče obarvanje dna kropilnika povzročajo alge Haematococcus pluvialis. Posode z vodo za simbolično očiščenje pred vstopom v svetišče ali tempelj (περιρραντήριον perirrhantérion, ἁγιστήριον hagistérion, λουτήριον loutérion) so že obstajale v antični Grčiji.[3]

Kropilniki za domačo rabo


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. McClintock and Strong Biblical Cyclopedia
  2. Katechismus der Katholischen Kirche, 1668
  3. Franz Wiesehöfer, Das Weihwasser in der Frühzeit des Christentums und bei den klassischen Völkern des Altertums: eine religions- und liturgiegeschichtliche Untersuchung, Westfälische Vereinsdruckerei 1933, S. vi

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Cordula Mauß: Weihwasserbecken des 15. und 16. Jahrhunderts in Italien. Gestaltung. Funktion. Bedeutung. Veröffentlichungen der Bibliotheca Hertziana Max-Planck-Institut für Kunstgeschichte Rom, Hirmer Verlag GmbH, München 2018. (Das Buch enthält auch Kapitel zur Kulturgeschichte des Weihwassers und des Weihwasserbeckens.)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]