Kriška gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kriška gora ( staro ime Gojška planina, po kraju Gozd ( v lokalnem narečju izgovori kot Gojzd), Tržičanom znana tudi kot Kokovnica) je dobrih 5 kilometrov dolg greben, ki se razprostira vzhodno od Tržiča, zahodno od Storžiča, južno od Košute in severno od Golnika ter Udin boršta. Ime je gora dobila po vasi Križe, ki leži tik ob njenem vznožju. Na 1471 m stoji Koča na Kriški gori, do katere iz vasi Gozd poteka tovorna žičnica. Najvišji vrh grebena je Tolsti vrh (1715 m). Včasih zahodnega dela grebena ni preraščal gozd, saj so senožeti redno kosili in pokošeno travo namenili za krmo konjev v kriški vojašnici.

Greben Kriške gore s Tolstim vrhom (desno)

Možni dostopi[uredi | uredi kodo]

Iz Tržiča, Loma pod Storžičem, Pristave, Golnika in Gozda vodijo dobro označene pešpoti.

Možna izhodišča[uredi | uredi kodo]

Od Koče na Kriški gori je lepa in nezahtevna razgledna pot po grebenu preko Vrat (1591 m) do Tolstega vrha (1715 m).

Kriškogorske senožeti[uredi | uredi kodo]

Na južni strani si od zahodnega roba Kriške gore proti Tolstemu vrhu s starimi imeni sledijo naslednje senožeti: Rudolfovca, Tratarca, Grabnarca, Bajžlka, Žveglnova, Zrnčova, Špičova, Rantova, Gašperka, Perkova, Jakšova, Edin dov, Tosova, Bernikova, Bavdova, Koržmova, Povica, Pečica, Mala dolina, Velika snožet, Prosenka, Vratna dolina, Šetinka, Široka peč, Konjska dolina, Svamnarca, Za Babo in Jircek.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Janez Kavar: Kriške prigode: O Križah in Križanih, ki jih ni več. Radovljica, Didakta, 2009. Stran 36.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]