Kratkonogi skobec
| Kratkonogi skobec | |
|---|---|
 | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Accipitriformes (ujede) |
| Družina: | Accipitridae (kragulji) |
| Rod: | Tachyspiza |
| Vrsta: | T. brevipes |
| Dvočlensko ime | |
| Tachyspiza brevipes (Severtzov, 1850) | |
 | |
| Območje razširjenosti A. brevipes Gnezdenje Ne-gnezdenje Prelet | |
Kratkonogi skobec (znanstveno ime Tachyspiza brevipes) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).
Opis
[uredi | uredi kodo]Ta skobec je zelo podoben navadnemu skobcu, od njega se loči le po ožjih, bolj priostrenih perutih, krajšem repu in bolj sivih odtenkih, ki so najbolj opazni na glavi. Prav tako ima za razliko od navadnega skobca bolj temno rjave oči. Zraste od 32 do 38 cm in ima razpon peruti od 65 do 75 cm.[2]
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Življenjski prostor kratkonogega skobca so zgolj listnati gozdovi, razširjen pa je od jugovzhodne Evrope do Irana.
Hrani se pretežno z manjšimi glodalci, redkeje pa tudi z majhnimi pticami ter plazilci in večjimi žuželkami.
Gnezdi maja in junija v gnezdih, ki jih splete na drevesih.
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Kratkonogega skobca je prvi uradno opisal leta 1850 ruskegi naravoslovec Nikolaj Severcov z dvočlenskim imenom Astur brevipes.[3][4] Vrsta je bila prej uvrščena v velik in raznolik rod Accipiter. Leta 2024 je obsežna molekularna filogenetska študija družine Accipitridae potrdila prejšnje ugotovitve, ki so pokazale, da je rod polifiletski.[5][6] Rod Accipiter so razdelili v šest rodov. Rod Tachyspiza je bil ponovno vzpostavljen, da bi vanj uvrstili kratkonogega skobca skupaj s 26 drugimi vrstami, ki so bile prej v rodu Accipiter. Ponovno vzpostavljeni rod je leta 1844 uvedel nemški naravoslovec Johann Jakob Kaup.[7] Ime rodu združuje starogrško besedo ταχυς (takhus), ki pomen "hiter" in σπιζιας (spizias) meaning "skobec".[8] Vrstni pridevek izhaja iz latinščine brevis in pomeni "kratek" in pes, pedis ki pomeni "noga".[9]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ BirdLife International (2018). »Accipiter brevipes«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018: e.T22695499A131936047. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T22695499A131936047.en. Pridobljeno 13. novembra 2021.
- ↑ Beaman, Mark; Madge, Steve (1998). The Handbook of Bird Identification for Europe and the Western Palearctic. London, UK: Christopher Helm. str. 193. ISBN 978-0-7136-3960-5.
- ↑ Severtzov, Nikolai. »Astur brevipes, nouvelle espèce Russe«. Bulletin de la Société impériale des naturalistes de Moscou (v francoščini). 23 (3–4): 234–239.
- ↑ Mayr, Ernst; Cottrell, G. William, ur. (1979). Check-List of Birds of the World. Zv. 1 (2nd izd.). Cambridge, Massachusetts: Museum of Comparative Zoology. str. 327–328.
- ↑ Catanach, T.A.; Halley, M.R.; Pirro, S. (2024). »Enigmas no longer: using ultraconserved elements to place several unusual hawk taxa and address the non-monophyly of the genus Accipiter (Accipitriformes: Accipitridae)«. Biological Journal of the Linnean Society: blae028. doi:10.1093/biolinnean/blae028.
- ↑ Mindell, D.; Fuchs, J.; Johnson, J. (2018). »Phylogeny, taxonomy, and geographic diversity of diurnal raptors: Falconiformes, Accipitriformes, and Cathartiformes«. V Sarasola, J.H.; Grange, J.M.; Negro, J.J. (ur.). Birds of Prey: Biology and conservation in the XXI century. Cham, Switzerland: Springer. str. 3–32. ISBN 978-3-319-73744-7.
- ↑ Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Avgust 2024). »Hoatzin, New World vultures, Secretarybird, raptors«. IOC World Bird List Version 14.2. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 21. avgusta 2024.
- ↑ Jobling, James A. »Tachyspiza«. The Key to Scientific Names. Cornell Lab of Ornithology. Pridobljeno 24. avgusta 2024.
- ↑ Jobling, James A. »brevipes«. The Key to Scientific Names. Cornell Lab of Ornithology. Pridobljeno 24. avgusta 2024.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
