Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa

Spomenik Gaju v Zagrebu

Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov je pravopisno in črkopisno delo Ljudevita Gaja, tiskano v Budimu leta 1830. dvojezično, na hrvaškom in nemškom jeziku, v katerim ponudi črkovanje po modelu na Jan Husa in češko abecedo.

Gajeva abeceda

Črka	IPA	Črka	IPA
A, a	/a/	Ľ, ľ	/ʎ/
B, b	/b/	M, m	/m/
C, c	/ts/	N, n	/n/
Č, č	/tʃ/	Ň, ň	/ɲ/
D, d	/d/	O, o	/ɔ/, /o/
Ď, ď	/dʒ/, /dʑ/, /ɟ/	P, p	/p/
E, e	/ɛ/, /e/, /ə/	R, r	/r/
F, f	/f/	S, s	/s/
G, g	/g/	Š, š	/ʃ/
Ǧ, ǧ	/dʒ/, /dʑ/	T, t	/t/
H, h	/x/	Ť, ť	/tʃ/, /tɕ/, /c/
I, i	/i/	U, u	/u/
J, j	/j/	V, v	/ʋ/
K, k	/k/	Z, z	/z/
L, l	/l/, /w/	Ž, ž	/ʒ/

Kasnejše je Ljudevit Gaj radi kompromisne politike odustal ob svoje abecede in črkopisnja za hrvaščino katere je najboljše dosegalo ideal Pavela Vitezovića (jeden grafem za jeden fonem) inspiriran hrvaškim glagoliškim pismom, potem je razvil Ilirsko abecedo, ke je bila temelj za danešjo hrvaško in slovensko abecedo.

Viri

• Ljudevit Gaj - Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov, Budim, 1830.

Glej tudi

• latinica
• gajica
• slovenska abecedna vojna
• grška abeceda