Kraljevi paviljon, Brighton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 50°49′23″N 0°08′15″W / 50.82306°N 0.13750°W / 50.82306; -0.13750

Kraljevi paviljon
Royal Pavilion
Splošni podatki
Tip palača
Arhitekturni slog Neo indo-saracenska arhitektura
Naselje Brighton
Država Združeno kraljestvo
Koordinate 50°49′23″N 0°08′15″W / 50.82306°N 0.13750°W / 50.82306; -0.13750
Začetek gradnje 1787
Dokončano 1823
Projektiranje in gradnja
Lastnik Brighton & Hove City Council
Arhitekt John Nash
Spletna stran
Royal Pavilion

Kraljevi paviljon (angl.: Royal Pavilion), znan tudi kot Brightonov paviljon, je nekdanja kraljeva rezidenca, ki se nahaja v Brightonu v Angliji. Z začetkom leta 1787 je bil zgrajen v treh fazah, kot prostor za umik na primorsko Juriju, valižanskemu princu, ki je postal prince regent leta 1811. Zgrajen je v indo-saracenskem slogu, razširjenem v Indiji v 19. stoletju. Sedanji videz paviljona s kupolami in minareti je delo arhitekta Johna Nasha, ki je povečal zgradbo v začetku leta 1815. [1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Valižanski princ, ki je kasneje postal Jurij IV., je prvič obiskal Brighton leta 1783, v starosti 21 let. Obmorsko mestece je postalo modno zaradi prebivališča Jurijevega strica, princa Henrika, vojvoda Cumberlandskega, katerega okus za hrano, igre na srečo, gledališče in hitro življenje je pritegnil mladega princa in s katerim je živel v Brightonu v Grove House. Poleg tega je valižanskemu princu svetoval njegov zdravnik, da bi mu morsko okolje koristilo proti protinu. Leta 1786, v času finančne preiskave Parlamenta glede potratnosti pri gradnji Carlton House v Londonu, je princ najel do tedaj skromno kmetijo s pogledom na Steine, travnato površino Brightona, ki se je uporabljala kot promenada za obiskovalce. Oddaljen od kraljevega dvora v Londonu, je bil paviljon diskretno mesto za prinčev užitek povezan s svojo dolgoletno spremljevalko Mario Fitzherbert. Princ se je želel poročiti z njo in to v tajnosti, saj je njena katoliška vera prepovedovala njegovo poroko v skladu z zakonom Royal Marriages Act 1772.

Bogato okrašena banketna soba v Royal Pavilion, iz Johna Nashovega Pogledi na Royal Pavilion(1826).

Leta 1787 je princ naročil oblikovalcu Carlton House, Henryju Hollandu, povečati obstoječo zgradbo. Eno krilo je postalo Marine paviljon, prislonjen na osrednjo rotundo, ki je vseboval tri glavne sobe: zajtrkovalnico, jedilnico in knjižnico, opremljene v Hollandovem-francoskem neoklasicističnem slogu, z dekorativnimi poslikavami Biagioa Rebecce. Leta 1801-02 je bil Paviljon razširjen z novo jedilnico in zimskim vrtom po projektu Petra Fredericka Robinsona, ki je delal v Hollandovi pisarni. Princ je kupil tudi zemljišče okoli posesti, na katerem je zgradil veliko šolo jahanja in hleve v indijskem slogu iz leta 1803-08, po projektu Williama Pordena. To je bil prostor za 60 konj in je zasenčil Marine paviljon. [2]

Med letoma 1815 in 1822 je oblikovalec John Nash prenovil in močno razširil Paviljon in to njegovo delo je še danes vidno. Palača je presenetljiva sredi Brightona, z indo-islamsko zunanjostjo je edinstvena. Sanjava notranja oprema, predvsem Fredericka Cracea in malo znanega dekorativnega slikarja Roberta Jonesa, je močno vplivala tako na kitajsko kot indijsko modo (z mogulskimi in islamskimi arhitekturnimi elementi). Je odličen primer eksotike, ki je bila alternativa bolj klasicističnemu večinskemu okusu v slogu regentske arhitekture.

Nakup mesta Brighton[uredi | uredi kodo]

Kraljevi paviljon v mraku

Po smrti Jurija IV. leta 1830, je njegov naslednik kralj Viljem IV. ostajal v paviljonu ob svojih pogostih obiskih Brightona. Kraljica Viktorija pa ni marala Brightona in pomanjkanja zasebnosti v paviljonu. Brighton je namreč postal dostopen Londončanom po uvedbi železnice leta 1841 in povečal priljubljenost množicam. Poleg tega je bil Paviljon utesnjen za njeno večjo družino. Znano je, da je kraljica Viktorija ni marala nenehne pozornosti, ki jo je pritegnila v Brightonu, in rekla »ljudje tukaj so zelo indiskretni in problematični«. [3]

Kupila je posestvo in zemljišča Osborne House na Isle of Wight, ki je postalo poletni dom kraljeve družine. Po svojem zadnjem obisku v Brightonu leta 1845, je vlada načrtovala prodati zgradbe in zemljišče. Brighton Commissioners in Brighton Vesatry sta uspešno posredovala pri vladi, da je prodala paviljon mestu za 53.000 £ v leta 1850 pod Brighton Improvement (Purchase Royal Pavilion and Grounds) iz leta 1850. [4] Prodaja je pomagala skladu za opremljanje Osborne House.

Leta 1860 so bili sosednji kraljevi hlevi spremenjeni v koncertno dvorano, ki je zdaj znana kot Brighton Dome. Mesto uporablja zgradbo kot sejno sobo. Mnogo originalnih delov in inventarja je bilo odstranjenega po naročilu kraljevega gospodinjstva v času prodaje, in so končali bodisi v Buckinghamski palači ali Windsorskem gradu. V poznih 1860 je kraljica Viktorija vrnila v Brighton velike količine neporabljene opreme. Jurij V. in kraljica Mary sta vrnila več pohištva po prvi svetovni vojni.

Od konca druge svetovne vojne je občina Brighton vložila veliko časa, truda in denarja za obnovo paviljona v čas kralja Jurija IV. Mesto je v 1950-ih spodbujalo stalno izposojo več kot 100 kosov pohištva od britanske kraljice Elizabete II. Ta se je lotila obsežnega programa obnove prostorov in ustvarjanja replik nekaterih izvirnih predmetov in občasno kosov pohištva.

Prva svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Bolniške postelje v dvorcu v času prve svetovne vojne
Chattri, spomenik indijskim pripadnikom ki so umrli v Paviljonovi veliki vojni bolnišnici

Med prvo svetovno vojno je bil paviljon in druga mesta v Brightonu, preoblikovan v vojaško bolnišnico. Od decembra 1914 do januarja 1916 so bili bolni in ranjeni vojaki indijske vojske obravnavani v nekdanji palači. Paviljonska bolnišnica je obsegala tudi sosednji Dome in Corn Exchange; te zgradbe so bile v preteklosti del velikega kompleksa, povezanega s prebivališčem.

Paviljonska bolnišnica je bila ustanovljena z dvema operacijskima dvoranama in več kot 720 posteljami. V bolnišnici je bilo zdravljenih več kot 2.300 moških. Poskrbeli so za različne bolnike glede na vero in kulturne potrebe. Devet različnih kuhinje je bilo v bolnišnici, tako da se je kuhala hrana za razne kaste vojakov in sodelavcev. Muslimani so imeli prostor na vzhodnem območju, da so molili obrnjeni proti Meki, medtem ko so sikhi imeli gurdwaro v šotoru. [5]

Imperialna vlada je prikazovala paviljon kot prostor, kjer so se ranjeni rojaki iz Indije dobro zdravili. Država je izdala serijo fotografij z bleščečimi sobami pretvorjenimi v bolnišnične oddelke. (Po drugi strani pa je nekaj slik kazalo lokalno sirotišnico, preimenovano v indijsko bolnišnico Kitchener, ki je bila spremenjena v hišo za večino ranjenih vojakov. Zdaj je znana kot Brighton General Hospital). [6] Vojaki so obiskali lorda Kitchenerja v juliju 1915 in kralja Jurija V. avgusta istega leta, ko je predstavil več vojakov z vojaškimi častmi.

Indijska bolnišnica je bila zaprta ob koncu januarja 1916. Večina indijske vojske je bila umaknjena iz zahodne fronte in prerazporejena na Bližnji vzhod.

Paviljon so ponovno odprli kot bolnišnico v aprilu 1916. Postala je bolnišnica za invalide, britanske vojake, ki so izgubili roke in noge, po navadi zaradi amputacije. Poleg zdravljenja fizičnih potreb, je bil velik poudarek na rehabilitaciji, njihovem usposabljanju v spretnostih in poklicih. Paviljon je kot bolnišnica deloval vse do poletja 1920, ko je bila zgradba vrnjena Brighton Corporation.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Nakup Kraljevega paviljona od kraljice Viktorije, ki ga je izvedlo mesto Brighton, je zaznamoval začetke mesta kot turistične destinacije. Paviljon je bil spremenjen iz zasebnega prebivališča v javno atrakcijo pod civilno upravo. Danes ga obišče okoli 400.000 ljudi letno. [7]

Prizorišče porok[uredi | uredi kodo]

Kraljevi paviljon je licenciran kot prizorišče za poroke. 29. marca 2014 je gostil ene od številnih prvih uradnih istospolnih porok v Združenem kraljestvu po uvedbi zakona v letu 2013 (2013 Same Sex Couples Act). [8][9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ History of the Royal Pavilion - Brighton Museums website
  2. ^ David Beevers, ed., The Royal Pavilion, Brighton: Souvenir Guide and Catalogue 2008:5.
  3. ^ Chainey, Graham (26 December 2014). "Queen Victoria and an end to Brighton's royal connection". Brighton and Hove Independent. 
  4. ^ Dale, Antony (1977). Brighton Town and Brighton People. Chichester: Phillimore. str. 221. ISBN 0-85033-219-2. 
  5. ^ "Indian & Sikh Soldiers World War I | Brighton Royal Pavilion Hospital". www.sikhmuseum.com. Pridobljeno dne 15 July 2016. 
  6. ^ Kennedy, Maev. "Royal treatment". The Guardian. Pridobljeno dne 18 November 2015. 
  7. ^ "The Royal Pavilion, Brighton, Sussex : Southern". Southernrailway.com. Pridobljeno dne 10 May 2013. 
  8. ^ Chakrabarti, Reeta (28 March 2014). "Gay marriage legalised at midnight in England and Wales". BBC News. Pridobljeno dne 21 July 2014. 
  9. ^ "Same-sex marriage now legal as first couples wed". BBC News. 29 March 2014. Pridobljeno dne 21 July 2014. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Dinkel, John, 1983. The Royal Pavilion, Brighton
  • Morley, John, 1983. The Making of the Royal Pavilion
  • Musgrave, Clifford, 1951. Royal Pavilion: A Study in the Romantic
  • Musgrave, Clifford, 1959. Royal Pavilion: An Episode in the Romantic
  • Roberts, Henry D, 1939. The History of the Royal Pavilion, Brighton
  • Rutherford, Jessica M.F., 2003. A Prince's Passion: The life of the Royal Pavilion.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]