Kostelska rakija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Kostelska rakíja je tradicionalni alkoholni sadni destilat, ki ga pridelujejo na območjih občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Pridobivajo ga iz avtohtonih vrst jabolk, hrušk in sliv ter s tradicionalno tehnologijo, ki mu dajejo posebne značilnosti, kot je npr. cvetica. Kostelsko rakíjo se pridobiva z destilacijo sadja, na preprostih pripravah z deflegmatorjem (posebnim pokrovom kotla). Le ta hlape z nizko vsebnostjo alkohola kondenzira v majhne kapljice.[1]

Pridelava[uredi | uredi kodo]

Prideluje se jo v prostoru Regijskega parka Kočevsko-Kolpa, kjer rastejo avtohtone vrste:[2]

  • jablan (krivopecelj, bobovec, carjevič, kanadka, kosmač, beličnik, zlata parmena, voščenka, čebulnik, maškotela, pisanka,...),
  • hrušk (tepka, moštanka, preška, štajerka,...),
  • sliv (kostelska češplja).

Sadju se najprej določi tehnološka zrelost s Streifovim indeksom, nato pa se ga zmelje skupaj z vrelnim nastavkom. Vrenje poteka do enega meseca, potem pa se opravi prva prekuha. Tako nastane surovo žganje. Z drugo prekuho ločimo posamične sestavine.[3]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Svetik, Peter (2003). Kada se rakíja pali se žajfa. Turistično-športno društvo Kostel. COBISS 126419456. 
  1. Kada se rakíja pali se žajfa. str. 65,66. 
  2. "Uradni list RS, Pravilnik o označbi geografskega porekla Kostelska rakija". 
  3. Kada se rakíja pali se žajfa. str. 67.