Kostanjasti polstenovec
| kostanjasti polstenovec | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Boletus badius Fr. (1832) |
Kostanjasti polstenovec ali kostanjevka (znanstveno ime Imleria badia, prej Xerocomus badius) je užitna goba iz rodu polstenovcev.
Opis
[uredi | uredi kodo]Kostanjasti polstenovec ima v mladosti izbočen, kasneje pa raven klobuk, kostanjevo rjave barve. Tako mlade gobe na prvi pogled zelo spominjajo na plodove kostanja, od koder je goba dobila slovensko ime. Klobuk gobe je povprečno premera med 8 in 12 cm, redkeje pa lahko doseže tudi premer do 25 cm.
Spodnja stran klobuka je pri mladih gobah svetlo zelenkasto rumene barve, kasneje pa postane bolj temno zeleno rumene barve ter pri starih primerkih skoraj povsem zelene. Na dotik se cevke zeleno obarvajo. V cevkah je olivno zelen trosni prah.
Meso gobe je rumenkasto belo in milega okusa, na prerezanih mestih pa sprva rahlo pomodri, nato pa čez nekaj časa spet pobledi. Bet je čvrst in vitek, pri nekaterih primerkih lahko tudi rahlo trebušast in ima rumenkasto osnovo, na kateri so kostanjevo rjave pege, nikoli pa nima mrežastega vzorca kot nekatere ostale vrste polstenk. Pri odraslih primerkih lahko bet postane žilav. Kostanjasti polstenovec je dokaj cenjena goba, čeprav pri kuhanju postane nekoliko sluzasta. Odlična je sušena in se kot taka pogosto uporablja.
Razširjenost
[uredi | uredi kodo]Kostanjevega polstenovca najdemo v iglastih gozdovih, zlasti v višjih legah pod smrekami in borovci in je na Slovenskem zelo pogosta gobja vrsta.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]