Pojdi na vsebino

Koconogi čuk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koconogi čuk
CITES Priloga II (CITES)[2]
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Strigiformes (sove)
Družina: Strigidae (prave sove)
Rod: Aegolius
Vrsta:
A. funereus
Dvočlensko ime
Aegolius funereus
(Linnaeus, 1758)
Podvrste

7, glej besedilo

Območje razširjenosti A. funereus
  Stalno
  Ne-gnezdenje
Sinonimi[3]
  • Nyctala tengmalmi (Gmelin, 1788)
  • Cryptoglaux tengmalmi (Gmelin, 1788)
  • Glaux funerea (Linnaeus, 1758)
  • Strix funerea Linnaeus, 1758
  • Strix tengmalmi Gmelin, 1788

Koconogi čuk (znanstveno ime Aegolius funereus) je dnevno-nočna vrsta ptičev iz družine pravih sov (Strigidae).

Koconogi čuk je nekoliko večji in vitkejši od navadnega čuka saj zraste med 22 in 27 cm in ima razpon kril med 50 in 60 cm. Od navadnega čuka se loči tudi po bolj pokončni drži, debelejši glavi in daljšem repu. Ima izrazito obrazno masko in velike, rumeno obrobljene oči. Po zgornji strani telesa je rjave barve s svetlimi pegami in svetlejših ramenih, po spodnji strani pa je pretežno bele barve s svetlo rjavimi pokončnimi progami.

Samci se oglašajo z melodičnimi toni ug ug ali du-du-du po navadi sprva naraščujoče, takoj za tem pa še padajoče.

Gnezdi aprila in maja v gnezdih v drevesnih duplih, kamor samica izleže od 3 do 6 jajc.

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Koconogi čuk živi v višje ležečih iglastih gozdovih, redkeje tudi v mešanih, razširjen pa je od Pirenejev in Alp do Kamčatke ter v Severni Ameriki.

V Sloveniji lovi samo ponoči predvsem majhne glodavce in majhne ptice.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Koconogega čuka je leta 1758 prvi opisal švedski naravoslovec Carl Linnaeus in 1758 in the tenth edition v deseti izdaji svojega dela Systema Naturae.Linnaeus jo je uvrstil skupaj z vsemi drugimi sovami v rod Strix in ji dodelil dvočlensko ime Strix funerea.[4] Danes je koconogi čuk uvrščen v rod Aegolius, ki ga je leta 1829 uvedel nemški naravoslovec Johann Jakob Kaup, pri čemer je tipska vrsta tega roda prav tako koconogi čuk.[5][6] Ime roda izhaja iz latinščine in pomeni "kričava sova", beseda izvira iz starogrške besede aigōlios kar pomeni "ptica nesrečnega znamenja".[7] Vrstni pridevek funereus izhaja iz latinščine in pomeni "pogreb".[8]

Podvrste

[uredi | uredi kodo]

Prepoznanih je sedem podvrst:[6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. BirdLife International (2021). »Aegolius funereus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2021: e.T22689362A201898946. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22689362A201898946.en. Pridobljeno 12. novembra 2021.
  2. »Appendices | CITES«. cites.org. Pridobljeno 14. januarja 2022.
  3. »Aegolius funereus«. Avibase.
  4. Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v Latin). Zv. 1 (10th izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 93.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  5. Kaup, Johann Jakob (1829). Skizzirte Entwickelungs-Geschichte und natürliches System der europäischen Thierwelt (v German). Zv. c. 1. Darmstadt: Carl Wilhelm Leske. str. 34.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  6. 1 2 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Januar 2022). »Owls«. IOC World Bird List Version 12.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 2. marca 2022.
  7. Jobling, James A. (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 33. ISBN 978-1-4081-2501-4.
  8. Jobling, James A. (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 33, 166. ISBN 978-1-4081-2501-4.