Pojdi na vsebino

Kneževina Taranto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kneževina Taranto
Principato di Taranto
1088–1465
Grb Filipa I. Tarantskega pred letom 1313 Kneževina Taranto
Grb Filipa I. Tarantskega pred letom 1313
Približno ozemlje Kneževine Taranto znotraj Kraljevine Sicilije okoli leta 1154
Približno ozemlje Kneževine Taranto znotraj Kraljevine Sicilije okoli leta 1154
StatusVazal:
Kraljevine Sicilije
(1130-1282)
Neapeljskega kraljestva
(1282-1465)
Glavno mestoTaranto
VladaKneževina
Knez 
• 1088–1111
Bohemond I. (prvi)
• 1463–1465
Izabela (zadnja)
Zgodovinska dobasrednji vek
• ustanovitev
1088
• Smrt Izabele Clermontske
30. marec 1465
Predhodnice
Naslednice
Grofija Apulija in Kalabrija
Neapeljsko kraljestvo
Danes del Italija

Kneževina Taranto je bila država v južni Italijji, ki jo je leta 1088 ustanovil Bohemond I., najstarejši sin Roberta Guiscarda, kot del mirovnega sporazuma med Bohemondom in njegovim mlajšim bratom Rogerijem Borso po sporu za nasledstvo Vojvodine Apulije.

Glavno mesto kneževine, ki je pokrivala celo peto Apeninskega polotoka, je postal Taranto. V naslednjih 377 letih zgodovine je bila včasih močan in skoraj neodvisen fevd Kraljevine Sicilije in pozneje Neapeljskega kraljestva, včasih pa le naziv, pogosto podeljen prestolonasledniku ali možu vladajoče kraljice. Ko se je Anžujska hiša razcepila, je Taranto pripadel hiši Durazzo (1394–1463).

Ferdinand I. Neapeljski je po smrti svoje žene Izabele Clermontske Kneževino Taranto združil z Neapeljskim kraljestvom. Kneževina je bila ukinjena, vendar so neapeljski kralji svojim sinovom še naprej podeljevali naziv knez Taranta, najprej najstarejšemu Izabelinemu sinu in bodočemu kralju Alfonzu II. Neapeljskemu.

Grofi

[uredi | uredi kodo]
  • Geoffrej (1063 – pred 1072)
  • Rihard (pred 1072–1080)
  • Peter, kot regent
  • Robert Guiscard (1080–1085)
  • Bohemond (1085–1088)

Knezi

[uredi | uredi kodo]

Dinastija Hauteville (Altavilla)

[uredi | uredi kodo]
  • 1088 - Bohemond I. (1054–1111), kasneje prvi knez križarske Kneževine Antiohije
  • 1111 - Bohemond II. (1108–1130), tudi knez Antiohije
  • 1128 - kralj Rogerij II. (1093–1154), vojvoda Apulije, kralj Sicilije, združitelj južne Italije
  • 1132 - Tankred, sin Rogerija II., knez Barija, kneževino dobil od svojega očeta
  • 1138 - Viljem I., kasneje kralj Sicilije, sin Rogerija II., knez Taranta postal po smrti brata Tankreda
  • 1144 - Simon, sin Rogerija II., knez postal potem, ko je brat Viljem postal knez Kapue in vojvoda Apulije
  • 1157 - Viljem II., kasneje kralj Sicilije
  • 1189 - Tankred Sicilski, grof Lecceja
  • 1194 - Viljem III., kralj Sicilije (odstavljen), grof Lecceja

Dinastija Hohenstaufen

[uredi | uredi kodo]
  • 1266 - Karel I. (1227–1285)
  • 1285 - Karel II. (1248–1309), sin Karla I., kralj Neaplja
  • 1294 - Filip I. (1278–1331), sin Karla II., naslovni latinski cesar
  • 1331 - Robert Tarantski (1299–1364), sin Filipa I.
  • 1346 - Ludvik Tarantski (1308–1362), sin Filipa I., istočasno kralj Neaplja
  • 1364 - Filip II. (1329–1374), sin Filipa I., naslovni latinski cesar
  • 1356 - Filip III., umrl v mladosti naslov vrnjen njegovemu očetu

Dinastija Baux (Del Balzo)

[uredi | uredi kodo]
  • 1374 - Jakob Baux, nečak Filipa II., naslovni latinski cesar

Dinastija Welf ali Brunswick

[uredi | uredi kodo]
  • 1383 - Oton (1320–1398), vdovec Ivane I. Neapeljske

Dinastija Orsini

[uredi | uredi kodo]
  • 1399 - Rajmond del Balzo Orsini, znan tudi kot Raimondello, mož grofice Lecceja Marije Enghienske, naslednice Briennov
  • 1406 - Ladislav Draški, kralj Neaplja. drugi mož Marije Enghienske
  • 1414 - Jakob II. Bourbon-La Marche, mož Ivane II Neapeljske
  • 1420 - Giovanni Antonio del Balzo Orsini, sin Marije Enghienske in Raimondella
  • 1463 - Izabela Clermontska, nečakinja Ivana Antonija
  • Principato di Taranto. Compendio della storia di Taranto per Francesco Sferra. Stabilimento Tipografico di Salv. Latronico. Taranto. 1873.
  • Giovanni Antonucci: Le vicende feudali del Principato di Taranto. In: Japigia 2, 1931, str. 149–157 (Digitalisat auf provincia.brindisi.it. Pridobljeno 18. marca 2017.
  • Cosimo Damiano Fonseca: Per la storia del Principato di Taranto. Il contributo di Giovanni Antonucci. In: Giuseppe Giordano, Cesare Marangio, Antonio Nitti (Hrsg.): Giovanni Antonucci. La figura e l’opera. Mesagne 1999, str. 73–84. (PDF auf rmoa.unina.it (italijansko). Pridobljeno 18. marca 2017.
  • Bruno di Biccari. Da Buonalbergo ad Orsara di puglia (Microstoria di una famiglia). Regione Puglia. Lucera. Pridobljeno 18. marca 2017.
  • Berardo Candida Gonzaga. Memorie delle famiglie nobili delle province meridionali d’Italia. Volume 2. Stabilimento Tipografico del Cav. G. De Angelis e figlio. Neapelj. 1876. Pridobljeno 31. marca 2017.
  • Pietro Palumbo. Il Prinsipato di Taranto (1300-1463). Storia di Francavilla, città in terra d’Otranto. Editrice Salentina. Lecce, 1870. Pridobljeno 1. aprila 2017.
  • Matthias Thumser. Die Frangipane – Abriß der Geschichte einer Adelsfamilie im hochmittelalterlichen Rom. Quellen und Forschungen aus italienischen Archiven und Bibliotheken 71: 106-163. Pridobljeno 30. marca 2017.
  • Domenico Ludovico De Vincentiis. Storia di Taranto. Collana di storia ed arte tarantina. 2 (1983): 143. Mandese. Taranto.