Kislo zelje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Domače kislo zelje

Kislo zelje je jed, ki nastane s fermentacijo zelja s pomočjo različnih bakterij mlečne kisline, med katerimi so najbolj pogoste Leuconostoc, Lactobacillus in Pediococcus.[1][2] Fermentacija naravnih sladkorjev v listih zelja s pomočjo teh bakterij, daje kislemu zelju značilen vonj in okus.[3][4] Kislo zelje predstavlja pomemben vir vitaminov in mineralov v človekovi prehrani po celem svetu in je sestavina mnogih narodnih jedi. Zaradi visoke vsebnosti kislin je primerno tudi za dolgotrajnejše shranjevanje, zaradi česar je bilo v preteklosti kislo zelje pomemben del kmečke prehrane v zimskem času.

Kislo zelje (s tekočino)
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 20 kcal   80 kJ
Ogljikovi hidrati:     4,3 g
- sladkorji:  1,8 g
- vlaknine:  2,9 g  
Maščobe:0,14 g
Beljakovine: 0,9 g
Voda:92 g
Vitamin B6  0.13 mg10%
Vitamin C:  15 mg25%
Vitamin K:  13 μg12%
Železo:  1.5 mg12%
Natrij:  661 mg44%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Kislo zelje je pomemben vir vitaminov C in K.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Farnworth, Edward R. (2003). Handbook of Fermented Functional Foods. CRC. ISBN 0-8493-1372-4.
  2. "Fermented Fruits and Vegetables - A Global SO Perspective". United Nations FAO. 1998. Pridobljeno dne 10. junija 2007.
  3. Gil Marks. Encyclopedia of Jewish Food. str. 1052.
  4. Joseph Mercola, Brian Vaszily, Kendra Pearsall, Nancy Lee Bentley. Dr. Mercola's Total Health Cookbook & Program. str. 227.
  5. "Nutrition Facts". Pridobljeno dne 11. junija 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]