Karitejevo maslo
Karitejevo maslo (bambarsko ߛߌ߮ߕߎߟߎ, latinizirano: sìtulu[1]) je maščoba (triglicerid; predvsem oleinska in stearinska kislina), pridobljena iz oreščkov afriškega karitejevega drevesa (Vitellaria paradoxa).[2] Surovo je slonokoščene barve in se običajno rumeno barva s korenino borututu ali palmovim oljem. V kozmetiki se pogosto uporablja kot vlažilna krema ali losjon. Je užitno in se v nekaterih afriških državah uporablja pri pripravi hrane.[3] Občasno se meša z drugimi olji kot nadomestek za kakavovo maslo, čeprav je okus opazno drugačen.[4][5]
Znan je po številnih lokalnih imenih, kot so dagbansko kpakahili, valijsko taama, tvi nkuto, kaɗe ali kaɗanya v jeziku hausa, òkwùmá v jeziku igbo, jorubski òrí in volofski karité v Senegalu.[6] V jeziku Acholi je znan tudi kot Moo-yaa.[7]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Splošno ime je shísu ֛֭ߛ߭ߌ߭ߛߎ (dobesedno 'karitejevo drevo') v jeziku bambara v Maliju. Drevo se v volofščini v Senegalu imenuje ghariti, od tod izvira francosko ime drevesa in masla, karité.
Karitejevo drevo naravno raste v divjini v suhem savanskem pasu zahodne Afrike od Senegala na zahodu do Sudana na vzhodu in do vznožja Etiopskega višavja. Pojavlja se v 21 državah afriške celine, in sicer v Beninu, Burkini Faso, Kamerunu, Srednjeafriški republiki, Čadu, Etiopiji, Eritreji, Gani, Gvineji Bissau, Slonokoščeni obali, Maliju, Nigru, Nigeriji, Senegalu, Sierri Leone, Južnem Sudanu, Sudanu, Togu, Ugandi, Demokratični republiki Kongo, Keniji in Gvineji.
Ostanek Opus latericium, najden na mestu srednjeveške vasi Saouga, je dokaz o proizvodnji karitejevega masla v 14. stoletju.[8] Maslo so v Veliko Britanijo uvažali do leta 1846.[9]
Sestava in lastnosti
[uredi | uredi kodo]Maščobnokislinski profili karitejevega masla
[uredi | uredi kodo]Karitejevo maslo je sestavljeno iz petih glavnih maščobnih kislin: palmitinska, stearinska, oleinska, linolna in arahinska (glej spodnjo tabelo). Približno 85 do 90 % maščobnih kislin predstavljata stearinska in oleinska kislina. Relativni delež teh dveh maščobnih kislin vpliva na konsistenco karitejevega masla. Stearinska kislina mu daje trdno konsistenco, medtem ko oleinska kislina vpliva na to, kako mehko ali trdo je karitejevo maslo, odvisno od temperature okolice.
Deleži stearinske in oleinske kisline v karitejevih jedrcih in maslu se razlikujejo glede na razširjenost vrste. Ugandsko karitejevo maslo ima dosledno visoko vsebnost oleinske kisline in je pri toplih temperaturah okolice tekoče. Frakcionira se v tekočo in trdno fazo ter je vir tekočega karitejevega olja. Delež maščobnih kislin v zahodnoafriškem karitejevem maslu je veliko bolj spremenljiv kot v ugandskem karitejevem maslu, z vsebnostjo oleinske kisline od 37 do 55 %. Spremenljivost je lahko velika tudi lokalno, drevo, ki daje trdo maslo, pa lahko raste skupaj z drevesom, ki daje mehko maslo.
Oreški se za lokalno proizvodnjo nabirajo na širokem območju, zato je konsistenca karitejevega masla odvisna od povprečnega profila maščobnih kislin prebivalstva. V zahodni Afriki ima karitejevo maslo iz regije Mossi Plateau v Burkini Faso višjo povprečno vsebnost stearinske kisline in je zato običajno trše kot karitejevo maslo iz drugih zahodnoafriških regij.[11]
| Maščobne kisline | Poprečje | Min | Max |
|---|---|---|---|
| 16:0 Palmitinska | 4,0 | 2,6 | 8,4 |
| 18:0 Stearinska | 41,5 | 25,6 | 50,2 |
| 18:1 Oleinska | 46,4 | 37,1 | 62,1 |
| 18:2 Linolna | 6,6 | 0,6 | 10,8 |
| 20:0 Arahinska | 1,3 | 0,0 | 3,5 |
Fenolne spojine v karitejevem maslu
[uredi | uredi kodo]V pregledu iz leta 2014 so bile okarakterizirane in kvantificirane fenolne spojine v karitejevem maslu, pri čemer je bilo identificiranih 10 fenolnih spojin, od katerih je osem katehinov.[11] Ta študija je tudi ugotovila, da se skupna koncentracija in relativni odstotki različnih fenolnih vsebnosti v karitejevih jedrcih razlikujejo od regije do regije. Avtorji so postavili hipotezo, da je skupna koncentracija fenolov v karitejevih jedrcih povezana s stopnjo okoljskega stresa, ki ga drevesa prenašajo.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Karitejevo maslo se v kozmetični industriji uporablja predvsem za izdelke za nego kože in las (bleščila za ustnice, šminke v stiku, vlažilne kreme in emulzije za kožo ter balzami za suhe in krhke lase). Uporabljajo ga tudi proizvajalci mila in masažnih olj, običajno v majhnih količinah, ker vsebuje veliko nemiljnih snovi, večje količine pa povzročijo mehkejše milo, ki ima manjšo čistilno sposobnost. Nekateri obrtniški proizvajalci mila uporabljajo karitejevo maslo v količinah do 25 % – Evropska unija pa ureja največjo uporabo okoli 28 %, vendar se to redko zgodi v komercialno proizvedenem milu zaradi visokih stroškov v primerjavi z olji, kot sta palmovo olje ali olivno olje.
V nekaterih afriških državah, kot je Benin, se karitejevo maslo uporablja kot olje za kuhanje,[12] kot vodoodporni vosek, za frizerske namene, za izdelavo sveč in kot sestavina v zdravilnih mazilih. Uporabljajo ga izdelovalci tradicionalnih afriških tolkal za povečanje trajnosti lesa (kot so izrezljane školjke djembe), posušenih buč kalabaš in usnjenih trakov za uglaševanje.
V prehrani ga pogosto uporabljajo namesto kakavovega masla pri izdelavi čokolade, ker ne pušča madežev pri nihanju temperature. 100 odstotno karitejevo maslo je uporabno štiri leta.
Uporablja se ga lahko za:
- preprečevanje nosečniških strij
- povečanje elastičnosti kože
- nego poškodovane in suhe kože
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »S«. Manding (Bambara/Dioula) Dictionary (v angleščini). An ka taa. Pridobljeno 15. maja 2022.
- ↑ Alfred Thomas (2002). »Fats and Fatty Oils«. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.a10_173. ISBN 978-3527306732.
- ↑ National Research Council (31. oktober 2006). Lost Crops of Africa: Volume II: Vegetables (2006). National Academies Press. ISBN 978-0-309-10333-6.
- ↑ E. T. Masters, J. A. Yidana and P. N. Lovett (2004). »Reinforcing sound management through trade: shea tree products in Africa«.
- ↑ Fold, N. 2000. (14. januar 2013). »A matter of good taste? Quality and the construction of standards for chocolate in the European Union. Cahiers d'Economie et Sociologie Rurales, 55/56: 92–110« (PDF).
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Goreja, W. G. (2004). »2«. Shea Butter: The Nourishing Properties of Africa's Best-Kept Natural Beauty Secret. TNC International. str. 5. ISBN 9780974296258.
- ↑ »The wonder oil of the North«. Monitor (v angleščini). 14. september 2020. Pridobljeno 20. februarja 2024.
- ↑
- Neumann, K., et al. 1998. "Remains of woody plants from Saouga, a medieval west African village". Vegetation History and Archaeobotany, 7:57–77.
- ↑ »Shea Butter«. Stamford Mercury. 28. avgust 1846. str. 2.
- ↑ Maranz, Steven; Wiesman, Zeev; Bisgaard, Johan; Bianchi, Giorgio (2004). »Germplasm resources of Vitellaria paradoxa based on variations in fat composition across the species distribution range«. Agroforestry Systems. 60 (1): 71–76. Bibcode:2004AgrSy..60...71M. doi:10.1023/B:AGFO.0000009406.19593.90. S2CID 2510852.
- ↑ Honfo, Fernande G.; Akissoe, Noel; Linnemann, Anita R.; Soumanou, Mohamed; Van Boekel, Martinus A. J. S. (2014). »Nutritional Composition of Shea Products and Chemical Properties of Shea Butter: A Review«. Critical Reviews in Food Science and Nutrition. 54 (5): 673–686. doi:10.1080/10408398.2011.604142. PMID 24261539. S2CID 6345738.
- ↑ »Better Cooking with Shea Butter«.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- L'or des femmes (Das Gold der Frauen) – Reportage über die Ernte und die Verwandlung der Nüsse zur Sheabutter in Burkina bei Cap sur le Monde (französisch).
- La filière féminine du karité - (Die Karité-Connection) – Sheabutter ist ein wichtiger Rohstoff für die Kosmetikindustrie geworden bei Érudit (französisch).
- Physicochemical and microbiological characteristics of optimized and traditional shea butters from Côte d’Ivoire. In: African Journal of Biochemistry Research. 1(4), 2007, 41–47 (PDF; 99 kB), bei Academic Journals, abgerufen am 12. Mai 2019.
