John Ford

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
John Ford
Portret
RojstvoSean Aloysius O'Feeney[1]
1. februar 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[2][3][…]
Cape Elizabeth[d][5][6][…]
Smrt31. avgust 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[2][3][…] (79 let)
Palm Desert[d][8]
Grob
Holy Cross Cemetery, Culver City, Kalifornija[9]
Državljanstvo ZDA
Poklicfilmski režiser, filmski producent, mornariški častnik, scenarist, filmski igralec, režiser
Leta aktivnosti1913–1966
Politična stranka
Republikanska stranka
Otroci2
Vojaška kariera
Rod/službaVojna mornarica
Aktivna leta
  • 1942–1945 (aktiven)
  • 1946–1962 (rezervist)
Čin
Enota
Oboroženi konflikti
Priznanja

John Martin Feeney, znan pod umetniškim imenom John Ford, ameriški filmski režiser in producent, * 1. februar 1894, Cape Elizabeth, Maine, Združene države Amerike, † 31. avgust 1973, Palm Desert, Kalifornija, ZDA.

Velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev v zlati dobi Hollywooda[10] in je bil eden prvih ameriških režiserjev, ki je bil priznan kot avtor filma.[11][12] V več kot 50-letni karieri je med letoma 1917 in 1965 režiral preko 140 filmov (večina njegovih nemih filmov velja sicer za izgubljene) in prejel šest oskarjev, vključno z rekordnimi štirimi za najboljšega režiserja (za filme: The Informer (1935), The Grapes of Wrath (1940), How Green Was My Valley (1941) in The Quiet Man (1952)).

Ford je predvsem znan po svojih vesternih, kot so Stagecoach (1939), My Darling Clementine (1946), Fort Apache (1948), The Searchers (1956) in The Man Who Shot Liberty Valance (1962); čeprav je snemal tudi druge žanre, vključno s komedijami, zgodovinskimi dramami in dokumentarnimi filmi. Pogosto je uporabljal lokacijsko snemanje in široke posnetke, v katerih so bili njegovi liki uokvirjeni na obsežnem, surovem in razgibanem naravnem terenu. Pripisujejo mu zasluge za začetek kariere nekaterih največjih hollywoodskih zvezdnikov v 30., 40. in 50. letih 20. stoletja, vključno z Johnom Waynom, Henryjem Fondo, Maureen O'Hara in Jamesom Stewartom.

Njegovi sodobniki so Fordovo delo zelo cenili, saj so ga Akira Kurosawa, Orson Welles, Frank Capra, [13] Andrej Tarkovski in Ingmar Bergman imenovali za enega največjih režiserjev vseh časov.[14] Naslednje generacije režiserjev, vključno z glavnimi osebnostmi gibanja New Hollywood, so prav tako priznavale njegov vpliv.[13][15] Harvardski filmski arhiv piše, da je "širina in mera Fordovih glavnih prispevkov k zlati dobi hollywoodske kinematografije in k filmskemu jeziku nasploh še vedno nekoliko težko razločna... Fordovi veliki dosežki kot dovršeni vizualni stilist in mojster pripovedovalec so redkokdaj priznani v celoti."[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. (neimenovan naslov)Rivista del Cinematografo.
  2. 2,0 2,1 Record #118534319 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. 3,0 3,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  4. 4,0 4,1 SNAC — 2010.
  5. Česko-Slovenská filmová databáze — 2001.
  6. Sayles J. Encyclopædia Britannica
  7. filmportal.de — 2005.
  8. The New York TimesManhattan, NYC: New York Times Company, A. G. Sulzberger, 1851. — ISSN 0362-4331; 1553-8095; 1542-667X
  9. »Funeral for John Ford Set on Coast Wednesday«. The New York Times. 2. september 1973.
  10. Gallagher, Tag John Ford: The Man and his Films (University of California Press, 1984), 'Preface'
  11. »AUTEUR SPOTLIGHT | John Ford« (v ameriški angleščini). 5. oktober 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. januarja 2024. Pridobljeno 7. januarja 2024.
  12. 12,0 12,1 »Classic Ford. A John Ford Retrospective, Part I«. Harvard Film Archive (v angleščini). 6. februar 2010. Pridobljeno 7. januarja 2024.
  13. 13,0 13,1 Davis, Ronald L. (1995). John Ford: Hollywood's old master. The Oklahoma Western Biographies. University of Oklahoma Press. ISBN 978-0-8061-2916-7.
  14. Silverman, Charles (10. september 2013). »Akira Kurosawa's Yojimbo«. Inside/Out. Museum of Modern Art. Pridobljeno 1. aprila 2022.
  15. Peary, Gerard (2001). John Ford: interviews. Conversations with Filmmakers. University Press of Mississippi. ISBN 978-1-57806-398-7.

 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]